Gore so zanimive, atraktivne, vabljive, čudovite, mistične ... Človek v gore zahaja z različnimi motivi že tisočletja. A danes je človek v gorah prisoten že do te mere, da je njegova prisotnost tam marsikje škodljiva, poleg širšega sistemskega problema globalnega segrevanja in posledic vplivov tudi na gorski svet, kjer se zgolj lokalno pravzaprav ne da storiti veliko. Iskati ustrezna ravnovesja med številnimi interesi sodobnega človeka ter ohranjanja gorske narave bo postajalo vse večji izziv, poudarja. 

Obiskovanje gora namreč, kot opominja, že nekaj časa postaja množično: "Marsikje premožnično. Samo pomislimo na avtomobilske prometne zamaške, kolone ljudi na številnih vrhovih, trume turnih smučarjev. Če to (pre)množičnost umestimo v celoten sektor turizma, lahko že nestrokovnjak ugotovi, da so vplivi na gorsko naravo znatni in ne nepomembni. Po drugi strani pa (lokalni) človek mora od nečesa živeti in turizem je vsekakor panoga, ki to omogoča."

Natančnih podatkov o skupnem številu obiska v gorski svet v Sloveniji nimamo. Javno dostopni podatki so o skupnem številu nočitev v planinskih kočah, ki je v prejšnjem desetletju nakazoval razmeroma konstantno rast do prek 120.000 nočitev v letu 2019, kar je bilo ponovno preseženo v letu 2022.

Tudi v slovenskih gorah so že vidne posledice podnebnih sprememb. Letošnje leto je bila ključna težava pomanjkanje vode, ki bo lahko postala stalnica in bomo morali vsi skupaj pričakovanja ob obisku planinskih koč znižati v smislu pričakovane ponudbe koč. Koče bodo namreč morale svoje obratovanje prilagoditi takim razmeram. Zaradi ekstremnih klimatskih dogodkov, neurij, suše itd. so ob povečanem obisku močno povečani dejavniki, ki povzročajo erozijsko dejavnost, kar vpliva na nevarnosti, stanje poti in drugo.

Zakaj je tako pomembno, da z našimi gorskimi ekosistemi ravnamo trajnostno?

Kot na vprašanje odgovarja strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar, se moramo vesti in ravnati tako, da kot obiskovalci ne vplivamo na ugodno stanje tako rastlinskih kot živalskih vrst gorskega sveta. Samo na tak način bodo gore zadržale svojo ekosistemsko vrednost in bodo posledično ostale privlačen in ohranjen cilj za obiskovalce. Trajnostni obisk gora bi lahko opredelili kot obisk, ki v najmanjši meri vpliva na gorsko okolje, pojasnjuje: Enako se tudi trajnosti razvoj opredeli kot razvoj, ki ima najmanjše možne vplive na gorsko okolje. Tako množice obiskovalcev kot obratovanje planinskih koč imajo določen vpliv na okolje, ki je sicer težko merljiv. A v smislu trajnostnega odnosa moramo narediti vse oz. se obnašati na način, da bo vpliv čim manjši oz. tak, da ne povzroča negativnih sprememb v gorskem okolju.

Ali je vedno večji obisk gora možno združiti s trajnostjo?

Kot pravi Prašnikar, je to v pretežni meri možno s primernim usmerjanjem obiskovalcev, še bolj pa primernim obnašanjem obiskovalcev. Če je množičnost moteča za določene živalske vrste, je treba obisk primerno usmerjati. Hkrati pa je pomembno, da je vpliv obiskovalcev na okolje čim manjši. Obiskovanje gora mora biti odgovorno do narave.

Kako trajnostno ozaveščeni pa so že danes pohodniki v slovenskih gorah in kaj bi bilo dobro še izboljšati? Kot pove Prašnikar, se določen del obiskovalcev, tako tujih kot slovenskih, drži usmeritev primernega obnašanja v gorah, posebno znotraj TNP. Določen del bodisi zaradi pomanjkanja informacij ali nerazumevanja pomembnosti ohranjanja občutljivega gorskega sveta ravna egoistično.

Kot meni, bi morali predvsem tuje turiste v večji meri opremiti s pomembnimi informacijami glede obnašanja v gorskem svetu ozavestiti tako preko TIC-ov kot samih namestitev, še posebno na vplivnem območju TNP. Informacije bi morale biti celostne glede primernega obnašanja ne samo zaradi okoljskih vzgibov, temveč predvsem tudi varnostnih.

Nekaj nasvetov za trajnostni in varen obisk gora: 

Uporabite javna prevozna sredstva za dostop do planinskih izhodišč. V primeru prihoda z osebnim vozilom, le-tega parkirajte na urejenem parkirišču.

Svoje smeti odnesite s seboj v dolino.

V planinskih kočah skrbno ravnajte z vodo.

V primeru nočitev v planinskih kočah prinesite lastno spalno posteljnino.

Hodite po označenih planinskih poteh.

V primeru turne smuke se držite ustaljenih smeri vzpona in spusta, izven gozdnih območij.

Splošni napotki za zimske razmere:

Pozimi v gore nikoli ne zahajajte sami!

V gore se podajajte primerno opremljeni, opremo se naučite uporabljati.

Že doma pa tudi pred turo na izhodišču preverite delovanje plazovne žolne, zamenjajte baterije in jo dosledno uporabljajte.

Pred začetkom sezone vadite hojo z derezami, pravilno uporabo cepina in zaustavljanje s cepinom na pobočju z varnim iztekom.

Izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, na turi pa se prilagodite najšibkejšemu udeležencu.

Pri načrtovanju ture upoštevajte kratek dan, na izlet, turo ali pohod se odpravite dovolj zgodaj.

Preverite odprtost planinskih koč (večina visokogorskih in sredogorskih koč je zaprtih).

Že več dni pred turo spremljajte vremenske razmere in napoved za območje, kamor se odpravljate.

Upoštevajte podatke o snežnih razmerah - o višini in stanju snežne odeje ter o stopnji nevarnosti proženja snežnih plazov.

Po obilnem sneženju ali otoplitvah še vsaj tri dni ne zahajajte v gore zaradi povečane nevarnosti proženja snežnih plazov.

O svojih poteh in načrtih obvestite domače.