Časzazemljo.si

Trajnostno

Narava najbolj trpi med prazniki: pričarajte si trajnostno praznovanje

Anja Kralj/22. 12. 2022 09.47

Praznični čas ima v sodobni družbi etiketo časa obdarovanja in zato je toobdobje, ko zaradi naših dejanj narava najbolj trpi. Poplava oglasov in spodbujanje masovne potrošnje nas namreč pogosto zaslepita, zato se se niti ne vprašamo, kaj dejansko potrebujemo oziroma s čim bi obdarovali svoje bližnje, pogosto v tem času brezglavo nakupujemo, opominjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Povprašali smo jih, kako letos pričarati bolj trajnostne praznike in celo leto 2023 preživeti v bolj trajnostnem duhu.

S potrošnjo je povezan tudi ekološki odtis, pojasnjujejo na IZO: "Zato je lahko to že prvi korak, da se letos vprašamo, kako lahko obdarujemo svoje bližnje oziroma ali lahko to naredimo na bolj trajnosten način. Morda jih lahko peljemo na izlet, darila izdelamo sami ..."

Darila izdelajmo sami.
Darila izdelajmo sami. FOTO: Dreamstime

December je bolj okoljsko obremenjen tudi zaradi številnih praznovanj in drugih problemov, ki spremljajo to obdobje: zavržena hrana, odpadki zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov, netrajnostna mobilnost, saj je v tem mrazu za še tako kratko pot veliko enostavneje sesti v avto ... Razlogov za preživljanje praznikov na bolj trajnosten način je veliko, za začetek pa moramo te probleme sploh ozavestiti, izpostavljajo. 

Katera pa so tista področja, ki so decembra najbolj problematična in bi morali s takšnim vedenjem prenehati ali pa ga vsaj zmanjšati?

Naš življenjski slog je torej na žalost vse bolj povezan z nakupovanjem oziroma s potrošništvom. Kljub temu pa poleg omenjenega velik del našega življenjskega sloga predstavljajo način mobilnosti (npr. delovno mesto, dopustovanje), način prehranjevanja in tudi ogrevanja. V Sloveniji velik delež emisij namreč pade prav na energetski in prometni sektor, spomnijo. 

Kot odgovarjajo na IZO, bi med najbolj okoljsko problematična področja lahko zagotovo uvrstili masovno potrošnjo in prehrano. Če pa pogledamo širše, kako je ta pripeljana in s kakšno energijo proizvedena, se to pozna tudi na prometnem in energetskem sektorju. Kot ponazorijo: "Nekaj primerov z vidika ekološkega odtisa: Če bi 50 odstotkov svetovne porabe mesa nadomestili z rastlinskimi nadomestki, bi lahko svetovni dan ekološkega dolga samo na podlagi zmanjšanih emisij CO2 in rabe Zemlje zamaknili za sedem dni. Če k temu prištejemo še zmanjšanje emisij metana, pa je vpliv še večji."

Poskrbimo tudi za okolje, premislimo o tem, kaj bomo postregli.
Poskrbimo tudi za okolje, premislimo o tem, kaj bomo postregli. FOTO: Shutterstock

S povečano porabo hrane narašča delež odpadne 

S povečano porabo hrane v prazničnem času pa narašča tudi delež odpadne hrane. Skupaj z njo zavržemo tudi energijo, s katero je bila ta hrana pridelana, pripravljena in pripeljana. Če bi prepolovili količino hrane, ki jo zavržemo po vsem svetu, bi lahko svetovni dan ekološkega dolga zamaknili za 13 dni, ugotavljajo.

Nasveti za bolj trajnostne praznike
Nasveti za bolj trajnostne praznikeFOTO: IZO

Kot opogumljajo, štejejo dejanja vsakega posameznika: "Posameznik lahko v tem oziru namreč veliko pripomore. Morda pa je novoletni čas primeren za vrednotenje našega življenjskega sloga tudi z vidika okoljskih kazalnikov in tega, kako z majhnimi koraki to spremeniti na bolj okolju in zdravju prijazen način." 

Nasveti za bolj trajnostne praznike
Nasveti za bolj trajnostne praznikeFOTO: IZO

Kot izpostavljajo, je naš vpliv morda majhen, vendar kljub temu znaten: "Posamezniki namreč tvorijo množico, ki doseže kritično maso za bolj celovite spremembe, ki posamezniku omogočajo še lažje udejstvovanje na področju trajnostnega razvoja – pa naj to zajema odrekanje nepotrebnim nakupom ali pa sprehod do službe namesto uporabe avtomobila." Z okoljskega vidika pa je na primeru božične večerje razlika očitna že, če na primer zamenjamo rdeče meso z belim, ponazorijo. 

Pri proizvodnji kilograma rdečega mesa (govedina, svinjina ali jagnjetina) se na primer proizvede 32 kilogramov CO2e, pri proizvodnji kilograma belega mesa (piščanec ali puran) pa 4,24 kilograma.

Poleg omenjenega pa je seveda pomembna tudi količina hrane, ki jo pripravimo, je ne pojemo in jo zavržemo. 

Je lahko ena izmed novoletnih zaobljub bolj trajnostno življenje? Kako začeti? 

Novoletnih zaobljub se pogosto držimo samo januarja, zato je dobro, da tovrstne majhne korake delamo skozi vse leto. In prav zato so lahko ti na začetku majhni in ne preveč omejujoči, svetujejo v IZO: "Povezani so lahko recimo z gibanjem, ki ima pozitiven vpliv tudi na naše zdravje. Velik delež dnevnih poti je namreč manjši od enega kilometra, te razdalje pa lahko namesto z avtom opravimo peš ali s kolesom in tako znižamo ogljični odtis. Če že gremo nekam z avtom, lahko stremimo k temu, da se ne peljemo sami in vozilo souporabimo z drugimi potniki. Tako se tudi sam odtis razdeli na potnika."  

Kolesarka
KolesarkaFOTO: Aljoša Kravanja

Med vikendom lahko pripravimo jedilnik za nov teden in se tako izognemo odpadkom ter nezdravi prehrani. Privoščimo si vsaj dva rastlinska obroka na teden, na pot vedno gremo s steklenico za vodo, da se izognemo plastenkam, v službo se večkrat na teden odpravimo s kolesom ali peš ...

Možnosti je ogromno, pogosto pa jih lahko v svoj vsakdan vpeljemo precej enostavno. Poskusite, naš planet vam bo hvaležen, še pozivajo. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 857