"Trajnostna občina je tista, ki aktivno, torej tudi v praksi, ne le na papirju izvaja različne programe, ki so usmerjeni v principe trajnosti, krožnega gospodarstva, ekologije in vključevanja. Ko si zamislimo, v kakšnem kraju bi želeli živeti ali bi želeli, da živijo naši otroci čez 10, 15 let, kaj bi rekli? Mi si želimo čistega zraka, vode in okolja ter družbe, ki je sprejemljiva. To so lahko večji in dolgotrajnejši projekti ali majhne uporabne rešitve za vsakdan," razmišljajo v Zavodu Knof, v katerem so zasnovali projekt Trajnostna občina. S povezovanjem med posamezno občino, komunalnim podjetjem in gospodarstvom bi nudili podporo pri razvoju trajnostnih rešitev v posamezni občini.  

Na vprašanja, zakaj takšna pobuda, koliko občin je vključenih doslej in katere občine se lahko pridružijo temu projektu, odgovarjajo, da v medijih vse več beremo o hudih podnebnih spremembah in vročinskih valovih, pravih zim več ni, v Kanadi so pred časom izmerili skoraj 50 stopinj Celzija.

 Vse to nam govori o nujnosti ukrepov na področju okoljevarstva: "Od prebivalcev večkrat dobivamo pobude za ustanovitev butikov Stara šola v njihovem kraju in organizacijo aktivnosti, ki jih izvajamo.  Ker je zagon takih projektov s podporo lokalnega okolja lažji in hitrejši (brez podpore smo odprli štiri butike), smo se odločili, da zbudimo lokalne skupnosti in se z njimi povežemo v skupnih aktivnostih, dogodkih in ozaveščanju o pomenu trajnosti in ponovne uporabe."

Butiki ponovne uporabe Stara šola imajo namreč drugačen namen, cilj oziroma celo poslanstvo kot klasične trgovine z oblačili, poudarjajo: "Z delovanjem in ostalimi aktivnostmi, ki jih izvajamo, namreč aktivno podaljšujemo življenjsko dobo izdelkom, da ne pristanejo na odpadu predčasno, hkrati pa ozaveščamo lokalno okolje o principih trajnosti in vključevanja."

Včasih se v Zavodu Knof srečajo s komentarji, da ljudje nočejo kupiti stvari, ki jih je že nekdo nosil – tako zaradi "negativnih energij" kot zaradi občutka, da je to nekdo že imel na sebi. "Pomislijo naj, kje nastajajo nova oblačila in pohištvo. Ali nastajajo v prijetnih delovnih okoljih, v katerih delajo zadovoljni zaposleni? V čistoči? Koliko rok, skladišč in kontejnerjev je zamenjala majica, ki jo prejmejo, zapakirano v pet različnih vrečk z drugih kontinentov?" razmišlja Polona Mavsar iz Zavoda Knof.  Kot poudarja, nakup predmetov iz druge roke, ni več stigmatiziran kot nekaj, kar je "rezervirano" za socialno šibke, temveč je na voljo vsem, ki si želijo prispevati k čistejši prihodnosti ter izraziti svoj karakter in kreativnost z edinstvenimi stilskimi kombinacijami, hkrati pa lahko dobijo kakovostna oblačila po ugodnih cenah, poudarja. 

In zakaj bi se občine sploh vključile v ta projekt?

Mestna občina Novo mesto je prva, ki se je vključila v projekt, o sodelovanju pa se pogovarjajo z občinami, v katerih se njihovi butiki že nahajajo: v Brežicah, Sevnici, Krškem in Litiji.  Do leta 2025 se želijo povezati še s petimi, in sicer zlasti zaradi nujnosti trajnostnega in krožnega delovanja, ki bo do večjih sprememb privedlo le, če delujemo skupaj na različnih nivojih, odgovarjajo. "Od običajnih ljudi oziroma potrošnikov/uporabnikov, prebivalcev občine, do komunalnih podjetij, javnih ustanov in tudi strokovnih in znanstvenih institucij. Le tako bomo namreč dosegli velike spremembe." Vključitev v projekt prinaša v lokalno skupnost tudi tržne prednosti, dodatno ponudbo v mestnih jedrih (sploh starih mestnih jedrih) za lokalne prebivalce ter dodatno turistično ponudbo, naštevajo.  Podobni butiki so v tujini že dobro poznani in turisti povprašujejo po njih. Občine in lokalne skupnosti pa bodo z vključevanjem v projekt tudi lažje dosegale začrtane smernice Evropskega zelenega dogovora, so prepričani v Zavodu Knof.

Pravijo, da od občanov že pogosto prejemajo pozive k izvedbi delavnic in odprtju takšnega butika, od občin in komunal pa si želijo še več podpore. Velikokrat je namreč izziv financiranje takšnih projektov, saj namenskih sredstev za to še ni, opozarjajo.  Pričakujejo spremembe v prihodnjih letih, sploh zaradi ukrepov Evropskega zelenega dogovora: "Sami delujemo po tržnih poslovnih modelih, kar za zagon predstavlja velik izziv. V trajnost namreč umeščamo tudi trajno delovanje, kar pomeni, da je naš cilj delovanje aktivnosti in projektov na dolgi rok, tudi brez zagonskih podpor javnih podjetij in ustanov."

 Butiki ponovne uporabe – kako delujejo? 

V teh občinah bodo odprli butike ponovne uporabe Stara šola, v katerih bodo po dostopnih cenah ponujali kakovostna oblačila iz druge roke in uporabne predmete za dom in družino. In kako bodo 'rešeni' predmeti prišli na police? "Oblačila in ostale izdelke za dom prejmemo v obliki donacij, ki jih nato pregledamo, kategoriziramo in pripravimo za nadaljnjo prodajo." Ljudje jih večkrat vprašajo, kako da prodajajo stvari, ki so jim jih podarili. "Povemo jim, da je za delovanje naših butikov potrebnega veliko dela – od kategorizacije, sortiranja in urejanja trgovine do prodaje, fotografiranja  in marketinga. V svojih trgovinah ustvarjamo nova delovna mesta, za katera je treba zagotavljati plače," je pojasnila Mavsarjeva. 

Trgovine Stara šola so trajnostni butiki, v katere ljudje, ki se zavedajo pomena podaljševanja življenjske dobe izdelkov, negativnega vidika potrošništva ter pomena trajnosti in varovanja narave, prinesejo stvari, ki jih ne potrebujejo več: "Naši kupci se zavedajo, da poleg tega, da v butikih najdejo posebne kose oblačil po ugodnih cenah, hkrati prispevajo k lepši in čistejši prihodnosti ter sprejemljivejši skupnosti. Letos uvajamo tudi komisijsko prodajo dragocenejših predmetov,"naštevajo svoje trajnostne podjetniške prakse. 

 V butike na določenih lokacijah počasi uvajajo tudi popravila in predelavo oblačil. V Novem mestu bodo tako možna popravila in prikrojitve. Predelava je razred zase, saj zahteva vrhunski dizajn in veliko časa, kar za sabo potegne višje stroške, ki pa jih njihovi kupci še niso pripravljeni plačati, pojasnjujejo. Želijo pa si razviti svojo kolekcijo predelanih oblačil, ki bi se prodajala pod blagovno znamko KNOF. To je morda izziv za prihodnost, k sodelovanju pa zato vabijo modne oblikovalce.

V današnjih časih žal marsikdo oblačil in ostalih izdelkov ne da popraviti, saj se glede na to, koliko plačajo za nov izdelek, marsikdaj ’ne splača’. Kako premagati to miselnost oziroma spremeniti vedenje? V Zavodu Knof so prepričani, da jim to lahko uspe – počasi in vztrajno: "Mislim, da se ljudje vse bolj zavedajo, da so popravila odlična rešitev. To opažamo tudi v Krškem, kjer je veliko povpraševanje po popravilih pohištva. Počasi se bo miselnost aplicirala tudi na oblačila, obutev in druge predmete. So pa to ljudje, ki raje plačajo več za trajnostne izdelke in popravila, kot pa nakupujejo nove v cenenih trgovskih verigah," pove Mavsarjeva. 

Zakaj se odločiti za ponovno uporabo oziroma za izdelek iz druge roke? 

V Zavodu Knof potrošnike pozivajo, naj, preden kar koli kupijo, premislijo, ali to sploh potrebujejo: "Nato naj v prvi vrsti izberejo predmete iz druge roke ali kakovostne izdelke, ki bodo trajali dlje. Cenene izdelke je namreč treba pogosteje menjati, kar povečuje stroške in hkrati veča kupe na deponijah." Kaj pa so prednosti nakupa iz druge roke? Kot razmišljajo, je nakup  izdelkov iz druge roke dobra izbira tudi zato, ker so oblačila (tudi pohištvo) že oprana in ne vsebujejo strupov, ki nastajajo pri proizvodnji.