"Živimo v obdobju, ko vsako leto izraziteje občutimo rezultate podnebnih sprememb, ki je v veliki meri posledica človeškega vpliva na okolje. Ko razmišljamo o trajnostnih navadah z nižjim ogljičnim odtisom, zato v prazničnem času ne smemo pozabiti na trajnostne navade: ali je lahko praznična večerja vsaj delno brezmesna, lahko na obisk pridemo z javnim prevozom, res potrebujemo toliko lučk in predvsem, kako se lahko obdarujemo okolju in družbi prijaznejše," opozarja Jošt Derlink iz Društva Knjižnica reči Ljubljana, ki sklene, da bi morali pred prihajajočimi prazniki premisliti o svojih nakupovalnih navadah in tudi o prazničnih navadah na sploh. 

Kako lahko preprečimo pretirano nakupovalno mrzlico in kakšna je sploh bolj odgovorna potrošnja? Razmisliti moramo, kako lahko nakupovalno mrzlico čim bolj omejimo, svetuje Derlink. Se morda v naših stanovanjih skriva nekaj, kar lahko recikliramo kot darilo, mogoče tudi na različnih izmenjevalnicah? Morda je nekaj, kar nekomu že leta stoji na polici (npr. knjiga, svečnik ali družabna igra) popolno darilo za nekoga drugega. Mogoče lahko z nekaj spretnosti sami predelamo odslužene predmete in materiale v nov izdelek in jim tako podaljšamo življenjsko dobo. Mogoče lahko namesto predmeta podarimo bon za šiviljo, serviserja ali kaj drugega, našteje nekaj možnosti.  

Vedno lahko preverimo tudi ponudbo v lokalnem centru ponovne uporabe in pri drugih lokalnih ponudnikih, ki pri izdelavi uporabljajo reciklirane materiale. Če že moramo kupiti nekaj čisto novega, pa se prepričajmo, da bo darilo zares uporabljeno, izpostavlja. Nič ni hujšega tako za obdarovalca kot okolje, da darilo po obdarovanju samo obleži na polici, posvari pred pogostim rezultatom obdarovanj. Trajnostna darila pa so tudi čaji, marmelade, ali slaščice, ki jih kupimo na lokalnih tržnicah ali lokalnih proizvajalcih, in kakšni dobri domači piškoti, ki jih lahko damo v steklen kozarec, ki smo ga oprali, pokrov pa okrasili z ljubeznijo, npr. z blagom, ponazori. 

Po kakšnih bolj trajnostnih darilih lahko posežemo te praznike?

Bolj trajnostna darila lahko najdemo na izmenjevalnicah predmetov ali v centrih ponovne uporabe. V Sloveniji imamo tudi že zelo lepo mrežo trgovin in izdelovalcev, ki pri izdelavi predmetov uporabljajo rabljene materiale, ali lokalne okolju in družbi prijazno pridelane materiale, spomni. Praznična darila so tudi odlična prilika, da podpremo lokalno kulturo (darilni bon za gledališko igro, vstopnico v art kinu, koncertno vstopnico itd.) ali lokalne izvajalce tečajev (šivanja, pletenja, lončarjenja). Sam bi se tudi zelo razveselil darilnega kupona pri lokalni šivilji, poudari. 

Z nekaj spretnosti lahko darila izdelamo sami. Darila, ki smo jih izdelali sami, imajo tudi večjo čustveno vrednost, poudarja Derlink. Bolj vešči se lahko usedejo za šivalni stroj, vzamejo v roke pletilke ali pa lahko obnovijo star stol. Manj vešči pa še vedno lahko izkoristijo svoje znanje in podarijo recimo domače piškote ali pakete čaja, domačih testenin in podobno, našteva.

Z manj rečmi bi morali živeti skozi vse leto

Z manj stvarmi, ki jih redko uporabljamo, bi se morali naučiti preživeti tudi čez celo leto. Med proizvodnjo vrtalnega stroja, ki tehta približno 2 kilograma, nastane 51 kg odpadkov ter 10 kg emisij ogljikovega dioksida. Ta vrtalni stroj je nato v povprečnem gospodinjstvu v uporabi 15 minut na leto. Če te podatke pomnožimo s številom gospodinjstev v Sloveniji, Evropi ali po svetu, hitro ugotovimo, da so alternative klasičnim potrošniškim navadam nujne, ponazori. Souporaba naslavlja najvišjo hierarhijo pri odpadkih – preprečevanje nastajanja odpadkov, poudarja Derlink. 

Knjižnice reči po Sloveniji se širijo in tudi v Velenju in Novi Gorici se v letu 2024 obeta knjižnica reči. Smo v Sloveniji že sprejeli koncept izposoje stvari, ki jih ne potrebujemo vsak dan? Kot opaža Derlink, se v Sloveniji počasi ogrevamo za koncept izposoje predmetov. V Ljubljani delujejo že tri knjižnice reči, po ena v Kranju in Idriji, kmalu se odpira v Novem mestu, malo kasneje, kot rečeno, tudi v Velenju in Novi Gorici, še več pa jih nastaja. Izkazala se je praktična plat izposoj, saj lahko tako uporabniki privarčujejo prostor in denar, saj ne potrebujejo kupiti predmetov, ki bi jih sicer uporabili zgolj občasno. Priljubljenost izposoj sovpada tudi z višjo ozaveščenostjo o nuji po spreminjanju naših vsakdanjih navad, če želimo vsaj malo omejiti človeški pritisk na okolje.

Izzivi za naprej so zagotavljanje dolgoročnega obstoja neprofitnih knjižnic reči, poudarja sogovornik.  V ljubljanskem društvu Knjižnica Reči zato podpirajo odpiranje novih enot v okviru že obstoječih vsebin/institucij, kot so splošne knjižnice ali centri ponovne uporabe.