Več kot 80 držav je na podnebni konferenci COP26 v škotskem Glasgowu podprlo pobudo ZDA in EU za zmanjšanje izpustov metana za 30 odstotkov v tem desetletju. Gre za najpomembnejšo zavezo na COP26 doslej.

Kakšna je povezava med govedorejo in segrevanjem našega planeta? Toplogredni plini, predvsem metan. To je izjemno močan toplogredni plin, ki precej vpliva na podnebne spremembe.

V  organizaciji Umanotera že dlje časa opozarjajo, da so za prehod v podnebno nevtralno družbo nujne spremembe trenutnega načina oskrbe s hrano, pa tudi načina prehranjevanja. Ob tem izpostavljajo, da je poudarjanje lokalnosti hrane v splošnem spodbudno, vendar pa premalo pomena dajemo vrsti hrane, ki jo pridelujemo in uživamo. 

Kar tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov na svetovni ravni lahko namreč pripišemo oskrbovalni verigi s hrano, pri čemer največji delež izhaja iz kmetijstva ter rabe zemljišč in sprememb v njihovi rabi. Pri tem ima največjo vlogo krčenje gozdov za pridobivanje novih kmetijskih površin, v veliki meri za pridelavo krme za živino.

Kot pojasnjujejo v Umanoteri, kmetijstvo vpliva na kakovost voda in tal ter je sektor z največjim vplivom na biotsko raznovrstnost, ki je ključni dejavnik odpornosti na pretrese, kot so podnebne spremembe. Za ustrezno reševanje podnebne in ekosistemske krize, sredi katere smo se znašli, so zato nujne spremembe za bolj trajnostni sistem oskrbe s hrano tako na ravni sistema kot na ravni vsakega posameznika.

Hrana je namreč več kot zgolj to, kar jemo, saj naše vsakodnevne prehranske odločitve določajo ponudbo živil na trgovskih policah, s čimer posredno vplivamo na proizvodno stran sistema oskrbe s hrano. Zato je še kako pomembno, da izbiramo hrano, ki je zdravju, okolju in podnebju prijaznejša, poudarjajo.  

Povečanje deleža hrane rastlinskega izvora najučinkovitejši ukrep

V organizaciji izpostavljajo, da je povečanje deleža hrane rastlinskega izvora oziroma zmanjšanje potrošnje mesa in mlečnih izdelkov eden izmed najučinkovitejših in najpreprostejših ukrepov, s katerim lahko vsak od nas zmanjša svoj ogljični odtis in spodbudi prehod k bolj trajnostnemu sistemu oskrbe s hrano. Da to ni težko, želijo dokazati s knjižico zanimivih receptov, ki tradicionalne slovenske jedi predstavlja v rastlinski izvedbi. 

Nika Tavčar iz Umanotere je ob tej priložnosti izpostavlja, da je razlogov za podnebju prijazno prehranjevanje veliko: "V prvi vrsti je treba izpostaviti okoljske in zdravstvene koristi povečanja deleža hrane rastlinskega izvora v naši prehrani, pridelava katere za enako količino kalorij zahteva manj kmetijskih površin, saj ne potrebujemo pašnikov in obdelovalnih površin za pridelavo krme. Poleg tega usmeritev poljedelstva v pridelavo rastlinske hrane (sadja in zelenjave) za ljudi pomembno prispeva tudi k izboljšanju stopnje prehranske samooskrbe države."

Kaj vse je še na podnebnem meniju? 
Da bi bil naš način prehranjevanja čim bolj okolju prijazen in koristen za naše zdravje, je poleg odločitve za večinoma rastlinsko hrano priporočljivo, da je hrana pridelana na ekološki način, lokalna, sezonska, čim manj predelana in zapakirana in da ne pristane med odpadki, naštevajo.  V okviru projekta Podnebni meni, o katerem smo že poročali, so tako zbrali nekaj zanimivih podnebju prijaznih receptov.  

Z izdajo knjižice podnebju prijaznih receptov so, kot pojasnjujejo, želeli predstaviti nekaj izmed receptov na tem področju ter predvsem neomejenost idej za pripravo bolj trajnostnih jedi, ki naj služijo kot navdih, pa tudi kot povabilo za vstop v svet podnebju prijaznejšega prehranjevanja, so zapisali. 

Recepte za skupnostno kuharico so prispevali tako poklicni kot ljubiteljski kuharji, vsem predlagateljem jedi pa je skupno to, da ob pripravi in preizkušanju podnebju prijazne hrane radi uživajo. Ravno zato so bili izbrani recepti za enostavno in hitro pripravo jedi, ki pa so kljub temu še kako okusne, so poudarili: "S tem želimo pokazati, da lahko brez večjih težav tudi tipično mesne jedi pripravimo na rastlinski osnovi. Še več, priprava jedi na tak način je pravzaprav zelo preprosta in pogosto tudi hitrejša kot priprava njene mesne različice. Hkrati pa tako storimo še nekaj dobrega za naše zdravje in okolje. Najpomembnejši ukrep podnebju prijaznega prehranjevanja je namreč odločitev za hrano rastlinskega izvora, s katerim lahko posameznik največ prispeva k blaženju podnebnih sprememb." 

Kot so spomnili, so na podnebnem meniju stalnica tudi sezonske sestavine, na kar so bili pri izboru receptov prav tako pozorni: "Poletnim paprikam se tako jeseni pridružijo hruške, buče in krompir, pozimi v jedi dodajajmo brstični ohrovt in se spomladi odločimo za šparglje. Pri izbiri sestavin smo seveda pozorni tudi na to, da izbiramo lokalne sestavine iz ekološke pridelave, če pa jih ni moč pridelati pri nas, izbiramo tiste iz pravične trgovine." 

Nekaj receptov z Babičine podnebne kuharice

Ajdovi njoki z omako iz špargljev 

Ajdovi njoki so tradicionalno slovenska jed, ki jo lahko pripravimo z letnemu času primerno zelenjavo, kot so npr. spomladanski šparglji. Z izbiro sezonskih sestavin za pripravo jedi prispevamo k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki nastajajo pri skladiščenju in obdelavi za upočasnitev staranja. Takšna hrana je tudi bolj sveža in okusna ter ima višjo hranilno vrednost in manjšo vsebnost morebitnih ostankov kemikalij.

NJOKI • 250 g ajdove moke • 2 žlici čičerikine moke • 500 ml vode • sol, začimbe po okusu 

OMAKA • 1 čebula • česen • 250 g špargljev

Priprava: V posodo damo ajdovo in čičerikino moko, sol ter začimbe po okusu. V loncu zavremo vodo in jo dodamo v posodo z moko. Z žlico premešamo in pustimo stati vsaj 15 minut, da se masa ohladi. Maso za njoke razdelimo na dele, ki jih bomo razvaljali v daljše svaljke in razrezali s hrbtno stranjo noža. Zavremo osoljeno vodo in jih vržemo vanjo. Njoke kuhamo v osoljenem kropu 20 minut (med kuhanjem jih občasno premešamo). V ponvi na malo olja prepražimo čebulo in česen, dodamo šparglje, narezane na kolobarje, ki smo jim odstranili oleseneli spodnji del. Dolijemo malo vode, da so šparglji rahlo pokriti, in jih kuhamo 5 minut. Ko so skuhani, omako pretlačimo s paličnim mešalnikom. Ajdove njoke postrežemo skupaj z omako. *Če imate zamrzovalnik, lahko pripravite več mase in njoke shranite za naslednjič. 

Prilagojen recept je bil pripravljen po predlogu Ajde, ki ji lahko sledite na profilih »Futr za jutr«.

Sarme 

Veliko mesnih jedi lahko pripravimo tudi na rastlinski osnovi. V podnebju prijaznem receptu tako tradicionalno mesne sarme nadomestimo z njihovo rastlinsko različico. To ne bo dobro samo za okolje, ker je živinoreja največji vir emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu, ampak je skladno tudi s sodobnimi prehranskimi smernicami, ki poudarjajo zdravstvene koristi zmanjšanja potrošnje mesa in povečanje potrošnje hrane rastlinskega izvora. 

 • 7–10 dag riža • 15–20 dag sojinih koščkov • 1 kisana glava zelja • 1–2 čebuli • olje • zelenjavna jušna kocka po okusu • sol po okusu • poper po okusu • peteršilj

Priprava: Riž operemo in skuhamo. Nato ga še speremo in počakamo, da se odcedi. Medtem sojine koščke (sojino meso) prepražimo na olju (3–4 min) in zalijemo z malo zelenjavne juhe. Pustimo, da se ohladi. Zmešamo z rižem ter dodamo prepraženo in na drobno narezano čebulo in česen. Vse zmešamo k masi z rižem in sojinimi koščki, nato dodamo še začimbe ter malo sesekljanega peteršilja. Liste kislega zelja speremo z vodo in vanje dodamo nadev ter tesno zvijemo v sarmice. V posodi na olju prepražimo čisto malo moke (dve žlici moke in žlička rdeče paprike) in nanjo položimo preostanek zelja, ki smo ga predhodno narezali na trakove in ki ga nismo porabili za sarmice. Na vrh položimo še sarme. Kuhamo na počasnem ognju približno 1–1,5 ure.

Še več podnebju prijaznih receptov pa se skriva v  Babičini podnebni kuharici, ki jo najdete na spletnih straneh organizacije Umanotera.