Kar dve tretjini sveč na leto prižgemo ob dnevu spomina na mrtve, zato so v okviru projekta Care4Climate ob prihajajočem 1. novembru pripravili nekaj namigov, kako smo lahko na ta dan okolju prijazni, a še vedno izrazimo spoštovanje do pokojnih. Kot naštevajo, lahko poslikamo kamenčke, spletemo venček iz vej in naravnih materialov, naredimo svečo brez plastike ali prižgemo elektronsko svečo in pokojnim namenimo lepe misli. S tem bomo zmanjšali škodljive posledice, ki jih ima za okolje zbiranje, skladiščenje in obdelava odpadnih nagrobnih sveč. Zato letos prižgi svečo manj, pozivajo. 

Na Institutu Jožef Stefan so leta 2019 pripravili analizo ogljičnega odtisa nagrobnih sveč. Avtor poročila je dr. Davor Kontić, univ. dipl. inž. kraj. arh. Analiziranih je bilo pet različnih funkcionalno primerljivih nagrobnih sveč, štiri klasične (tri PVC in ena steklena z zamenljivim vložkom) in ena elektronska sveča po metodi ocene življenjskega cikla (LCA). LCA količinsko opredeli vse uporabljene materiale in energijo ter izpuste iz okolja v celotni življenjski dobi vsake od sveč, od pridobitve surovin do končne odstranitve. 

Slovenija v vrhu evropskih držav po porabi pokopaliških sveč

"Na podlagi izračunov je razvidno, da prižiganje sveč na pokopališčih prispeva približno 19.000 t ekvivalenta CO2, kar prispeva 1,1 promila k celokupnim letnim izpustom ekvivalenta CO2 v Sloveniji oziroma 0,8 promila, če upoštevamo potencial za reciklažo," so ugotovili. Kot so dodali, če primerjajo količino energije, ki se porabi s prižiganjem sveč, je razvidno, da bi se s količino parafina, ki ga v obliki nagrobnih sveč v povprečju porabi povprečno slovensko gospodinjstvo, lahko zagotovili 0.3 GJ energije, kar je primerljivo s porabo energije za mesec priprave hrane (kuhanje) ali celo deležu električne energije, ki ga v letu porabimo za ogrevanje sanitarne vode. 

Kot so poudarili v poročilu, je Slovenija v vrhu evropskih držav po porabi pokopališč sveč, primerljiva je le z nekaterimi državami, kot so Hrvaška, Portugalska in nekateri deli Poljske. Slovenske pokopališke sveče so običajno narejene iz PVC-ja, ki ima številne strupene učinke. Kot izpostavljajo, so nekateri proizvajalci sveč prešli na druge manj onesnažujoče materiale, kot so polipropilen (PP), papir in steklo: "Iz rezultatov je razvidno, da sta količina izpustov toplogrednih plinov in vzporedna zavržena količina energije znatni. Pomembno vlogo igra tudi količina odpadkov, predvsem na račun ohišij sveč, ki pri tem nastajajo. Sicer je to področje v Sloveniji ustrezno urejeno, vendar si kljub temu želimo zmanjšanja njihove količine in posledično zmanjšanja obremenitve na okolje."

Kot je razvidno iz primerjave med različnimi tipi sveč, elektronske sveča, ki velja za okolju bolj prijazno alternativo, vseeno v večji meri ne prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa, ugotavljajo na Institutu Jozef Stefan. Tudi zaradi svojega nesimbolnega značaja ni širše sprejeta med javnostjo.

Glavna usmeritev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov zaradi običaja prižiganja sveč je seveda sprememba navad v smeri polaganja cvetja ali, na primer, pobarvanih kamnov na grobove, izpostavljajo v poročilu. Predlagajo tudi, da se v znak spomina prižge virtualno svečo, denar, namenjen za nakup sveče, pa podarimo v dobrodelne namene: "Če uporabniki ne želijo spremeniti običaja prižiganja klasičnih nagrobnih sveč, pa predlagamo, da izbirajo čim manjše sveče, tj. s čim manjšo količino parafinskega voska, ali sveče, izdelane iz CO2 nevtralnih goriv (odpadna olja, rastlinska olja, čebelji voski ipd.)"