V Sloveniji je prvič potekala "Študentska menza" v študentskem naselju Rožna dolina v Ljubljani. Dogodek sta organizirali mladinska organizacija Iskra, ki se aktivno ukvarja z reševanjem sistemskih izzivov mladih, tudi na področju prehrane, ter okoljska organizacija Focus, koordinator gibanja Evropski podnebni pakt v Sloveniji. 

Na dogodku se je zbralo več kot 60 študentov, ki so brezplačno uživali v okusnem veganskem krompirjevem golažu, tekom pestrega popoldneva pa je v sproščenem vzdušju potekala tudi razprava o pomembnosti trajnostnih prehranskih navad za boj proti podnebnim spremembam.  Dogodek je opozoril na perečo potrebo po dostopnejših, zdravih in trajnostnih rešitvah v študentski prehrani, ki trenutno podlega predvsem tržnim pritiskom. 

'Treba je nuditi hrano, ki bo zdrava tako za študente kot tudi za okolje' 

"Študenti in študentke imajo hiter življenjski tempo. Poleg obiskovanja predavanj, vaj, terenov in učenja so značilni tudi aktivno preživljanje prostega časa in nizki prihodki. Pogosto tudi omejene možnosti za kuhanje. V okviru projekta Menze Zdaj! so ocenili, da mesečno porabijo v povprečju osem bonov, kar pomeni, da si še vedno pripravljajo obroke sami, a se pogosto poslužujejo tudi manj zdravih alternativ, kot so hitra hrana in pekovski izdelki," pripovedujeta Gaj Kolšek iz študentskega društva Iskra in Živa Kavka Gobbo iz okoljske organizacije Focus. 

"Če želimo spodbujati kakovostno izobraževanje za bodoče strokovnjake, je treba nuditi tudi hrano, ki bo zdrava tako za njih kot tudi za okolje. To je ključnega pomena za kakovost življenja in odgovornost do sedanjih in prihodnjih generacij. Sistemsko je treba urediti dostopnost trajnostne hrane tako preko omogočanja prostorov za pripravo in shranjevanje hrane ter deljenja viškov, olajšanja nabave trajnostnih cenovno dostopnih surovin kot obrokov v okviru organizirane prehrane, ki bodo sledili sodobnim načelom: lokalno, sezonsko, pripravljeno iz osnovnih surovin, po možnosti ekološke pridelave in jedi, ki temeljijo na zelenjavi," poudarja Kavka Gobbo. 

Kolšek pa izpostavlja: "Študentstvo se trenutno sooča z mnogo problemi, od vprašanja stanovanj, prehrane, dela in s tem preživetja. Nimajo ne časa in niti denarja, da bi dajali velik poudarek na hrano. Zato bi se moral spremeniti sistem bonov kot tudi organizirati študentske menze, kjer bi hrana sledila priporočilom in okoljskim omejitvam."

Smernice zdravega prehranjevanja pogosto sovpadajo z načeli trajnostne prehrane 

A vse kaže, da zdrava hrana za študente ni vedno prioriteta, kaj šele trajnostna. Kljub zaznanemu trendu fleksetarijanstva pa po podatkih NIJZ študentje še vedno zaužijejo premalo zelenjave.  Hrana za študente bi morala biti zdrava, dostopna, cenovno ugodna in trajnostna. To pomeni, da bi morala biti pretežno lokalna, sezonska, če se le da ekološka, čim manj predelana in morala bi temeljiti pretežno na zelenjavi, poudarjata sogovornika. 

Kot spomnita, smernice zdravega prehranjevanja pogosto sovpadajo z načeli trajnostne prehrane: "Žal pa se ob ponudbi in osveščanju še vedno preveč osredotočamo le na zdravstveni vidik, pri tem pa pozabljamo na širši vpliv prehranjevanja na okolje – tako preko podnebnih sprememb kot tudi drugih okoljskih vplivov. Zato bi morala biti okolju prijazna hrana dostopna tudi študentom."

V kolikšni meri študenti danes že razmišljajo tudi o okoljskem vidiku pri izbiri obrokov?

Raziskava o prehranjevalnih navadah mladih v Sloveniji, ki so jo v Focusu zasnovali skupaj s Centrom za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer so jo tudi izvedli, je pokazala, da so mladi potrošniki in potrošnice hrane pogosto zaskrbljeni zaradi vplivov pridelave hrane na okolje, ki jih povzročajo sodobni konvencionalni sistemi proizvodnje hrane. Toda skrb za okoljski odtis živil mladih praviloma ne odvrača od njihove potrošnje, pove Kavka Gobbo. 

Študenti zaradi svojih pogojev včasih nimajo možnosti (predvsem finančnih) za bolj okolju prijazno prehrano ali pa preprosto nimajo časa razmišljati še o tem. Naš trenutni sistem prehrane je v mnogih vidikih potraten in neučinkovit. To se kaže preko pogostosti hitre hrane, hrane za s seboj in predpripravljene hrane, naštevata.

Da je zavedanje o vplivu na okolje prisotno med študenti, kažejo različne raziskave in projekti, ki jih izvajajo različne fakultete tako na organizacijski kot tudi vsebinski ravni. Številne končne naloge obravnavajo povezavo med hrano in njenim okoljskim vplivom. Obstajajo tudi študentski projekti, ki poleg trajnostnega poudarjajo tudi skupnostne vidike, kampanje in podobno. Primer so študentske menze, ki nudijo izključno brezmesne obroke. Študentski svet biotehniške fakultete je ravno letos organiziral poletno šolo na temo trajnostnih prehranskih sistemov, na tem področju pa so aktivne tudi druge fakultete, spomnita. 

Zakaj bi morali o tem razmišljati? Nevidne sestavine, ki se ne označujejo na etiketi 

Upoštevanje okoljskih vplivov hrane je pomembno zaradi negativnih vplivov, ki jih prehranski sistem ima na okolje in ljudi. Marsikateri potrošnik in potrošnica (ne le mladi in študenti) jih ne pozna, saj gre za nevidne sestavine, ki se ne označujejo na etiketi. Najbolj pereče so uničevanje gozdov, suženjsko delo in izpusti toplogrednih plinov. Kar tretjino izpustov toplogrednih plinov lahko pripišemo proizvodnji s hrano. Predvsem problematična je živinoreja, ki prispeva k veliki porabi naravnih virov, toplogrednim plinom in izginjanju biotske raznovrstnosti. Je eden glavnih krivcev za podnebne spremembe. Vsakih 6 sekund izgine za nogometno igrišče gozda. Primarno zaradi govedoreje (vključno s pridelavo krme), plantaž in rudarjenja ter požigov. Le v zahodni Afriki na plantažah kakava dela več kot 1,5 milijona otrok, ponazarjata. 

Ali se lahko študenti, ki imajo nizke prihodke, tudi prehranjujejo okolju prijazno?

Z malce truda se lahko vsak prehranjuje trajnostno. Študentje imajo pogosto plitke denarnice in malo časa. Če to vzamemo v zakup, lahko pripravljamo obroke iz osnovnih sestavin, se povežemo s kakšno kmetijo, morda sorodniki, ki pridelujejo hrano, ter vnaprej pripravimo obroke. S tem ne le zmanjšamo odpadke, temveč tudi pripomoremo k trajnostnemu načinu življenja, svetujeta.

V kolikor pa se študentje dogovorijo in razdelijo odgovornost za kuhanje in nabavo sestavin, je to lahko še bolj učinkovito tako časovno kot tudi cenovno. In tudi okoljsko. 

Kako bi lahko pri tej problematiki pomagala država in zakaj bi morala odigrati vlogo?

"Država bi lahko imela več vpliva na delovanje javnih menz. Javne storitve ne bi smele imeti za glavni cilj zgolj kratkoročnih stroškov in dobičkov, saj so dolgoročni stroški nezdrave in netrajnostne hrane za družbeno blagajno veliko višji. Prav tako bi bilo smiselno sodelovati z lokalnimi kmetijami in pri pripravi jedi uporabiti sezonsko, lokalno pridelano in zdravo hrano. Dobro bi bilo vložiti več truda v ureditev storitve javnih zdravih in trajnostnih menz ne samo za študentstvo, temveč za vse prebivalce," opozarjata sogovornika.