Po podatkih Eurostata površine, namenjene za ekološko kmetijsko proizvodnjo v Evropski uniji, počasi naraščajo. Kot ponazarjajo, so se v skupnem obsegu iz leta 2020, ko so znašale 14,7 milijona hektarjev, leta 2021 razširile na 15,9 milijona hektarjev. Skupno tako površine, namenjene za ekološko kmetovanje, predstavljajo nekaj manj kot 10 odstotkov kmetijskih površin. Med leti 2012 in 2021 se je površina, namenjena ekološkemu kmetovanju, povečala v skoraj vseh evropskih državah, ugotavlja Eurostat. 

Območje, namenjeno ekološki pridelavi, se je najbolj povečalo na Portugalskem – za kar 283 odstotkov – in na Hrvaškem – za 282 odstotkov. Občutno povečanje so zabeležili tudi v Franciji (za 196 odstotkov), na Madžarskem (125 odstotkov) in v Romuniji.

Ekološko kmetijstvo je način kmetovanja, ki ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane pomembno prispeva k zagotavljanju javnih dobrin, ohranjanju kulturne kmetijske krajine in varovanju celotnega okolja, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo: "Ekološko kmetijstvo je torej oblika kmetovanja, kjer se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali in s tem sledenje naravnim metodam in kroženju snovi v naravi. Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri ter uveljavljanje načela dobrobiti živali."

Uporaba lahkotopnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov, pridobljenih iz teh organizmov in različnih regulatorjev rasti, ni dovoljena.  Ob tem je zagotovljen nepretrgan in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil od njive do krožnika, kar predstavlja še večjo zagotovilo potrošnikom, da se odločajo za varna živila, zagotavljajo na ministrstvu. 

Največ odstotkov površin ekološkemu kmetijstvu namenjajo v Avstriji, kjer so leta 2020 zabeležili 26 odstotkov ekoloških  površin, v Estoniji, kjer so ekološkemu kmetovanju namenili 23 odstotkov, in na Švedskem, kjer je bil delež leta 2021 20-odstoten. 

Kje je Slovenija? 

Slovenija ima zaradi naravnih danosti, pestre krajinske strukture in bogate biotske raznovrstnosti odlične možnosti za razvoj ekološkega kmetijstva, ki med potrošniki pridobiva vedno večji pomen, še poudarjajo na ministrstvu.  Glede na podatke Eurostata se je Slovenija uvrstila na 10. mesto med državami Evropske unije, glede na to, kolikšen delež površin namenja ekološki pridelavi. 

Kot ugotavlja SURS, je bila leta 2021 površina ekoloških kmetijskih zemljišč nekoliko večja kot leto prej. Primerjava leta 2021 s petletnim povprečjem obdobja 2016–2020, kot ugotavljajo, je pokazala osemodstotno rast površine ekoloških (certificiranih) kmetijskih zemljišč v uporabi. Največji delež celotne površine teh zemljišč so zajemali trajni travniki in pašniki (82 odstotkov).  Ekološke (certificirane) površine vinogradov so se v tej primerjavi povečale za 40 odstotkov, sadovnjakov za 39 odstotkov, oljčnikov za 16 odstotkov ter njiv in vrtov za 10 odstotkov. Število ekoloških kmetijskih gospodarstev je bilo leta 2021 v primerjavi s petletnim povprečjem večje za tri odstotke, število gospodarstev v preusmeritvi pa manjše za 14 odstotkov.

Ekološka kmetijska zemljišča v uporabi (certificirana) so se povečala za tri odstotke oz. za 1260 hektarjev (na 44.761 hektarjev). Večino celotne površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi so še vedno zavzemali trajni travniki in pašniki (81 odstotkov). Površina teh travnikov in pašnikov se je v primerjavi z letom prej povečala za  okoli 800  hektarjev (ali za dva odstotka), površina njiv pa za  več  kot 100 hektarjev (prav tako za okoli dva odstotka). Površina, namenjena pridelavi zelenjadnic, melon in jagod, je bila za 15 hektarjev (ali šest odstotkov) večja kot v letu 2020. Povečale so se tudi druge površine: ekoloških sadovnjakov za 15 odstotkov (oz. za okoli 270 hektarjev), vinogradov prav tako za 15 odstotkov (oz. za 80 hektarjev) in oljčnikov za šest odstotkov (ali za 13 hektarjev), so še izračunali na Sursu.