Reševanje svetovnega piva pred izumrtjem se sliši kot znanstvena fantastika. A kot za Euronews pove Ines Sagrario iz španskega startupa Ekonoke, je takšna misija posledica 'podnebne' streznitve. Hmelj je namreč ena izmed mnogih poljščin, ki trpijo zaradi podnebnih sprememb. Rastlina z grenkimi 'cvetovi', ki se uporabljajo pri proizvodnji piva, je namreč znana kot precej zahtevna rastlina, ki uspeva ob dolgih poletnih dnevih in milih temperaturah. In države 'piva', kjer so doslej vladale primerne temperature za gojenje hmelja, zaradi podnebne krize postajajo vedno bolj vroče.

Raziskave kažejo, da vse pogostejše suše, škodljivci in bolezni, ki so posledica globalnega segrevanja, znižujejo donos in kakovost pridelka in pivovarski industriji povzročajo vedno hujši glavobol. Po podatkih združenj pridelovalcev se je proizvodnja hmelja v ZDA leta 2022 medletno zmanjšala za 12 odstotkov, medtem ko je nemška proizvodnja zabeležila kar 21-odstotni upad, češki pridelek pa je padel za več kot 40 odstotkov zaradi neobičajno vročih in suhih razmer. 

Rešitev? Pridelava v skladiščih v popolnih razmerah

Španski Ekonoke tako išče rešitev z gojenjem v zaprtih prostorih s hidroponskimi sistemi na obnovljivo energijo, ki porabijo skoraj 95 odstotkov manj vode kot tradicionalno gojenje na prostem.

V skladiščih na območju Madrida tako hmelj raste pod LED-lučmi in pod strogim nadzorom. Ekonokejeva majhna ekipa agronomov, kemikov in biotehnologov preučuje različne kombinacije svetlobe, gnojil in vode. Kot so razkrili za Euronews, iščejo 'skrivni recept', razmerje hranil, ki bo kar najbolje ustrezal vsaki sorti. 

Na desetine senzorjev, pritrjenih na liste, korenine in stebla plezalk, meri vse parametre, od vlažnosti do ravni CO2. "Ta hmelj ni nikoli videl sončne svetlobe, le naš svetlobni šov," pripoveduje Javier Ramiro iz Ekonoka. S strogimi higienski ukrepi, kot je zaščitna obleka za osebje, zagotavljajo, da prostor ostane brez škodljivcev, pri čemer so tudi pesticidi, od katerih je tradicionalno kmetovanje pogosto odvisno, izločeni iz enačbe.

Ekonoke pri projektu sodeluje s skupino Hijos de Rivera, ki izdeluje priljubljeno blagovno znamko Estrella Galicia. Podjetje je razvilo omejeno izdajo IPA s tako proizvedenim hmeljem Ekonoke, ki se že toči v enem izmed madridskih barov. Njihov naslednji korak je povečati proizvodnjo v treh dvoranah za gojenje z do 400 rastlinami v 1200 kvadratnih metrov velikem pilotnem obratu v severozahodni Galiciji. 

Sagrario pojasnjuje, da bi lahko v prihodnosti notranje nasade v idealnem primeru postavili poleg pivovarn, ki bi delovali tudi kot ponor ogljika. Največji izziv za kmetovanje v zaprtih prostorih so sicer visoki stroški energije. 

Podnebne spremembe grozijo tudi kavovcu

Hmelj pa ni edina rastlinska vrsta, ki ji grozijo podnebne spremembe. Kot smo poročali, nepredvidljivi in ekstremni vremenski vzorci grozijo tudi kakovosti najbolj priljubljene opojne tekočine na svetu. Do leta 2050 se bodo vremenske razmere v državah, kjer pridelajo največ kave, močno spremenile, kar pomeni, da bo gojenje kavovca veliko bolj zahtevno. Kavovec, rastlina, ki daje rdeče, češnjam podobne plodove, za rast potrebuje posebne razmere, zato ga v Evropi ne moremo gojiti. Se pa članice EU-28 uvrščajo med največje uvoznice in porabnice kave na svetu. Coffea arabica oz. arabski kavovec naj bi bila prva vrsta gojene kave. Čeprav so okusi različni, naj bi bila kava, izdelana iz semen te vrste, boljša od drugih komercialno gojenih vrst, npr. Coffea canephora (robusta). Ti dve vrsti se najpogosteje znajdeta v skodelici povprečnega pivca kave.