"Če menimo, da se na naših denarnicah in na trgovskih policah ne bodo poznale spremenjene geopolitične razmere, vojne, podaljšanje trgovskih poti ladij, ki se vozijo trenutno okoli Afrike tri tedne dlje, kot če bi šle čez Sueški prekop, se motimo. Naša država je večinoma uvoznica hrane in dobrin," opozarja Irena Rotar iz Ekoci – Eko civilna iniciativa Slovenija.  Del rešitve vidi v sooskrbi na ravni lokalne skupnosti in povezovanju med kupci in kmeti, pridelovalci: "K sreči smo zavzeti aktivisti s tem pričeli že pred 12 leti."  Združenje Ekoci je tako že lani nadgradilo koncept samooskrbe posameznika v koncept sooskrbe. To poteka po konceptu Izmenjavnice semen in dobrin, ki potekajo že po mnogih krajih v Sloveniji, nadgradnja pa je sooskrbovalnica Desetinka, pripoveduje Rotarjeva. Tisti, ki želijo sodelovati v projektu, lahko sami pri določenem kmetu poberejo pridelke, pojasnjuje. 

Rešili celoten pridelek sibirskih borovnic 

Idejo je Rotarjeva dobila, ko so lani izredno zdrave sibirske borovnice – Haskap konec maja in začetek junija bogato obrodile. Čas za pobiranje je bil izjemno kratek, vse je bilo treba pobrati v enem tednu. Kot se spominja, se je Zoran Petrovič iz podjetja Haskapa d.o.o. več let trudil, da je vzpostavil mrežo več deset ekoloških pridelovalcev za ta čudoviti sadež. Podjetje je imelo že vnaprej prodane vse borovnice in dogovor s pridelovalcem, da bo odkupil celoten pridelek. A ker so skoraj vse prodajali na ruski trg, izvoz zaradi političnih razmer ni bil več mogoč. Da bi preprečili velikansko škodo in da ne bi propadla letina teh zdravih plodov, je bilo treba najti način, da se sibirske borovnice poberejo in prodajo tukaj. Zato so organizirali samoobiranje sibirskih borovnic. Uspeh akcije je bil neverjeten. Uspelo jim je pobrati ves pridelek na več kot 20 kmetijah. 

In to je bil začetek zgodbe o sooskrbovalnici, ki je dobila krila. Že leta 2023 so koncept sookrbovalnice Desetinka v sodelovanju z zavzetimi obiralci in društvi razširili na pobiranje pridelkov česna, fižola, krompirja, čebule, našteva Rotarjeva.

V letu 2023 je sodelovalo precej ekoloških kmetij. Gre za kmetije, ki same izrazijo interes, da pridejo pobiralci na njihove kmetije in so za pobiranje pripravljeni desetino pridelka podariti pobiralcu, pojasnjuje Rotarjeva."Gre za oživitev tradicije, kot so nekoč naši predniki tistim, ki so  jim pomagali na kmetiji, dali del pridelka. Običajno desetino tistega, kar so pobrali, npr. košarico krompirja," pove. Gre pa tudi za pomoč sočloveku. Česen, čebulo in nizki fižol smo pomagali pobirati na kmetiji, kjer je oče nepričakovano umrl, mladi prevzemnik pa sam ni zmogel vsega pobrati, se spominja. 

Kako poteka sooskrba? 

Organizatorji sodelujejo s kmeti, ki imajo kakovostno sonaravno pridelane pridelke, a premalo rok, da bi jim pomagale pridelke pobrati. Dogovorijo se za termin pobiranja in obvestijo svoje člane, kdaj in kje poteka, opisuje Rotarjeva: "S tem, ko poznamo svoje člane, nekako lažje zagotovimo, da bodo na kmetijo res prišli ljudje skrbno in spoštljivo in s svojim delovanjem ne bodo povzročali morebitne škode." 

Na kmetiji jim predstavijo način dela. Pobiranje pridelkov po navadi poteka v sproščenem vzdušju, med ljudmi v naravi se vzpostavi medsebojno zaupanje in druženje, takšna jedra so čedalje močnejša. Kmetje so veseli,  da je pridelek pobran, pobiralci pa veseli, da so se  oskrbeli  s kvalitetnimi pridelki, pobranimi v pravi fazi zrelosti  po nižji ceni, pripoveduje Rotarjeva. 

Kakovostna hrana po nižjih cenah, med pobiralci in kmeti se tkejo vezi 

Na tak način si lahko torej sodelujoči privoščijo kakovostno hrano po nižjih cenah, poudarja Rotarjeva: "Gre za ozaveščene ljudi, ki so za zdravo sonaravno pridelano hrano pripravljeni tudi kaj narediti. In se oskrbeti z njo po nižjih cenah." Kot poudarja, je sooskrbovalnica Desetinka tudi odgovor na globalizacijske trende, saj so izključene vse multinacionalke, transportne poti so kratke, ni nobenih posrednikov med kmetom in kupcem. In zagotavljajo dolgoročno prehransko varnost tudi v primeru, če bi bila prehranska kriza. 

Trenutno so se osredotočili le na pobiranje pridelkov, kjer je potreba po dodatni delovni pomoči najbolj potrebna. Se pa med pobiralci in kmeti že tkejo nove vezi. Z nekaterimi so se kmetje dogovorili, da jim bodo pomagali tudi čez leto pri  nekaterih opravilih in si s tem zagotovili hrano zase in za svoje družine, izpostavlja Rotarjeva. 

Sodelujte v Štafeti semen 

 Sooskrbovalnica Desetinka je del uspešnega projekta Oskrbimo Slovenijo Štafeta semen. Ob tem Rotarjeva poziva k sodelovanju, prijavite se lahko do 14. februarja. Kot pojasnjuje, gibanje deluje že od leta 2012. V tem času je bilo ohranjenih veliko semen, posajenih na tisoče semen, sodelovalo je več sto društev in posameznikov. V letu 2023 so bile posejane prve semenske kroglice, ki so bile odgovor po požarih na Krasu. Sedaj jih seje tudi država, da bomo posejali Slovenijo ponovno tudi tam, kjer so pogoji za rast rastlin slabši, saj s semenskimi kroglicami dosežemo, da semen ni potrebno zakopavati: "Vsi sodelujoči so kot kamenček v mozaiku, ki so se pripravljeni sami ali v društvih angažirati za povečanje samooskrbe in trajnostne prihodnosti."