Že osmo leto zapored je projekt Hrana ni za tjavendan združil slovenske šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani. V letošnjem šolskem letu se je projektu pridružilo rekordno število šol in vrtcev, kar 160, skupno pa je sodelovalo več kot 7600 otrok in mladostnikov ter 734 mentorjev. Z raznolikimi aktivnostmi, merjenjem količin zavržene hrane in osveščanjem so šole in vrtci količino zavržene hrane v povprečju zmanjšali za 30 odstotkov, nekatere šole pa so uspele zavržke hrane zmanjšati celo do 90 odstotkov. 

Osrednji namen projekta, ki ga izvajata program Ekošola in Lidl Slovenija, je ozaveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o zaskrbljujočih količinah hrane, ki jo vsakodnevno zavržemo, ter obenem ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu. V okviru projekta so tako otroci in mentorji v svojem okolju poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane, po rezultatih projekta sodeč pa so bili pri tem zelo uspešni. 

"Ponosni smo na dejstvo, da smo letos zabeležili rekordno število prijavljenih ustanov, saj se je v boj proti zavrženi hrani podalo kar 160 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. To nam daje vedeti, da projekt raste iz leta v leto in da se na šolah problematike zavržene hrane še kako dobro zavedajo. Mentorji so nam poročali tudi o tem, da so otroci znanje prenesli v domače okolje – v gospodinjstva, kjer po statističnih podatkih še vedno nastane največ zavržene hrane," je izpostavil Gregor Cerar, nacionalni koordinator programa Ekošola. Kot je še dodal, so v okviru projekta za otroke pripravili tudi družinski dnevnik zavržene hrane, ki je bil namenjen prav družinam – s pomočjo dnevnikov so merili količine zavržene hrane, ugotavljali vzroke za to in prispevali zanimive domače reciklirane recepte. 

Problematike zavržene hrane se zavedajo tudi v Lidlu Slovenija. "Že vrsto let se zavedamo svoje vloge pri upravljanju področja zavržene hrane, zato se tega področja lotevamo z izjemno odgovornostjo in premišljenimi dejanji. S podporo projektu Hrana ni za tjavendan odgovorno ravnanje s hrano privzgajamo že najmlajšim, s Slovenskim dnem brez zavržene hrane širimo ozaveščenost o problematiki o zavrženi hrani v širši družbi. Zmanjševanja količin zavržene hrane se lotevamo tudi s projektom Donirana hrana, v okviru katerega ljudem v stiski doniramo presežno hrano, ki ostaja v naših trgovinah po zaprtju. Prav tako smo letos podprli projekt LIFE IP CARE4CLIMATE pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor ter projekt Hrana svoje mesto najde društva Ekologi brez meja, ki so iskali rešitve za manj zavržene hrane v občini Škofja Loka," je povedala Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja v Lidlu Slovenija.