"Sojina zgodba na Trnulji sega precej let nazaj, tu pa se je začela zgodba zrolancev in pečenjakov. Za oboje sem razvila recepte, ko sem želela z novostmi presenetiti mojo na smrt bolno prijateljico Mirjano, ki je bila hospitalizirana na onkološkem inštitutu," pripoveduje Urša Kunz z 'zelene celice' na obrobju Ljubljane, kjer leži trajnostno posestvo Trnulja. Bolj kot je zemlja živa, več nam daje, so prepričani na posestvu. "Naše kmetovanje je ekološko, spoštujemo naravne sisteme in cikle. Naravnani smo v pridelavo oljnic in žit," izpostavljajo.

Tam meddrugim na njivi raste ekološka soja brez gensko spremenjenih organizmov, s katero skrbno ravnajo v vseh fazah, dokler se v obliki zrolancev in pečenjakov, ki so nova stopnička na njihovi trajnosti podjetniški poti, ne znajdejo na krožnikih. 

"Pripravljala sem ji zdrave ekološke obroke in jih "tihotapila" v zgradbo onkološkega inštituta, ker Mirjana ni mogla več vstati iz postelje. Ko sva se slišali po telefonu, je navdušeno komentirala moje eksperimente, češ, da meni nikoli ne zmanjka idej. Upam, da bo tudi v bodoče tako, žal pa jih ne bom več mogla deliti z njo," je ganljivo zgodbo o tem, od kje navdih in ljubezen za nove izdelke z nami delila Kunzova. 

Pridelava soje v Sloveniji raste
V Sloveniji je pridelava soje v majhnem obsegu, vendar se v zadnjih letih povečuje. Soja je ena najstarejših kulturnih rastlin, ki se v svetovnem merilu prideluje v zelo velikem obsegu. Največ soje pridelajo ZDA, Argentina in Brazilija, delež pridelave v Evropi pa predstavlja le 0,4 % svetovne pridelave. Žal pa je več kot 66 % vse soje, ki jo pridelajo v ZDA, gensko spremenjene in ravno zato je soja postala zaznamovana s številnimi negativnimi oznakami. 

Zato je izjemno pomembno izbirati sojo z ekološkimi certifikati in certifikati, ki zagotavljajo, da soja, sicer izjemno kakovosten rastlinski vir beljakovin, ni gensko spremenjena.

In na posestvu Trnulja so prepoznali potencial pridelave soje za hrano, kot pravi Kunzova, pa to ni nič posebno novega: "Včasih je treba samo obuditi staro. In to smo naredili, z modernim pristopom seveda." 

Ali se tudi sami soočajo s predsodki zaradi gensko spremenjene soje, ki seveda s sojo pridelano na posestvu Trnulja nimajo nič skupnega? "Naša soja je ekološka in brez GSO, povrhu vsega pa ni prepotovala tisoče kilometrov, preden je pristala na krožnikih slovenskih potrošnikov," poudarja Kunzova. 

Vsekakor se tudi sami občasno soočajo s predsodki, pove in dodaja: "Vendar če lahko človeka odpelješ na njivo in mu pokažeš, kako raste soja, ki je v naših izdelkih, razložiš postopek obdelave, sušenja in shranjevanja ter v nadaljevanju priprave v kuhinji, so vse besede razlage odveč. Večkrat se pri tem spomnim na pregovor: Bolje enkrat videti kot tisočkrat slišati. In se ga držim, ker deluje!" 

In kako zahtevna je pridelava ekološke soje? 

Ekološko zelo poenostavljeno pomeni, da je pridelano brez pesticidov in umetnih gnojil ter različnih pospeševalcev rasti. Tudi pri ekološki soji ni nič drugače, s tem, da je ekološka soja seveda tudi brez GSO (gensko spremenjenih organizmov), za kar imamo poseben certifikat, pojasnjuje Kunzova. 

Kot pri gojenju vsake kulture je tudi pri soji že pri setvi treba vedeti, kakšna bo v nadaljevanju obdelava, kako bo pridelek pospravljen s polja, posušen in v nadaljevanju shranjen, izpostavlja Kunzova: "Tu je bilo potrebno kar nekaj raziskovanja, bili smo, npr. med prvimi v Sloveniji, ki so za zatiranje plevelov uporabljali digitalno voden okopalnik, ki je povezan z računalnikom v traktorju in na podlagi informacij o posameznem polju okoplje sojo na pet centimetrov natančno." Takšnih izzivov je bilo še nešteto, ampak jih je treba reševati sproti, pove Kunzova. 

Za spravilo soje imajo tudi svoj kombajn, ki je sicer starejšega letnika, ampak je izredno uporaben tako za sojo kot tudi konopljo. Pridelek sušijo v lastni sušilnici, energent pa so lesni sekanci z zaraščenih kmetijskih površin. Ko je pridelek posušen, mu je treba odstraniti še vse nečistoče, torej vse, kar niso zrna soje, in šele takrat je soja pripravljena, da jo prinesemo v kuhinjo in začnemo s proizvodnjo tofuja, kjer kot stranski produkt nastane sojina okara, ta pa je osnova za zrolance in pečenjake, pot od njive na krožnike opiše Kunzova. 

In čeprav sojo poznamo v luči predvsem 'rastlinske beljakovine za vegetarijance', so se na posestvu Trnulja odločili, da ponudijo opcijo tudi za tiste, ki ne morejo brez mesa, s tem pa so dali izbiro tudi tistim, ki se za sojine izdelke niso odločali ravno zato, ker so ti brez mesa. 

Kot poudarja Kunzova, želijo s svetom deliti svojo trajnostno vizijo, ki jih spremlja na vsakem koraku: "Ne samo, da so naši proizvodi brez GSO in ekološki, naša trajnost gre mnogo dlje: narejeni so ročno, zato niti dva izdelka nista popolnoma enaka, saj vsakega posebej skrbno oblikujejo pridne roke naših zaposlenih, ki izhajajo iz lokalnega okolja, prav tako kot sestavine naših bio proizvodov." Trajnost je treba iskati povsod, na okoljskem, gospodarskem in socialnem področju in mi smo v naših izdelkih uspeli združiti vse, je sklenila Kunzova.