V okviru festivala UNI.MINDS so letos podelili prestižne Rektorjeve nagrade Univerze v Ljubljani za najboljše inovacije, kjer je v kategoriji študentov in alumnov UL prvo mesto osvojila ekipa FoodIQ. Njihov projekt naslavlja enega največjih globalnih izzivov, ki pa je velikokrat zapostavljen – odpadno hrano – in ponuja konkretne rešitve s pomočjo naprednih statističnih modelov in umetne inteligence. 

"Vsako leto na globalni ravni zavržemo več kot 1,3 milijarde ton hrane, kar predstavlja izjemno resen etični, okoljski in gospodarski izziv. Še posebej v času, ko svet pretresajo vojne, naravne katastrofe in podnebne spremembe, bi morali kot družba stremeti k bolj premišljenemu in trajnostnemu ravnanju. Vsak kilogram zavržene hrane sprosti kar 2,5 kg ogljikovega dioksida (CO2), hkrati pa je ta izguba še toliko bolj tragična, saj hrana, ki konča v smeteh, za mnoge ljudi pomeni dragocen vir, do katerega nimajo dostopa," pojasnjuje ekipa petih študentov, ki se je odločila, da bo v to kislo jabolko ugriznila na inovativen način. 

Člani ekipe, ki je prejela rektorjevo nagrado, so študenti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani Vid Gojković,  Erik Curk, Anže Čertanec, Tilen Dragar in Luka Rizman, študent interdisciplinarnega študija Fakultete za upravo ter Fakultete za računalništvo in informatiko.

Problem naslovili preden nastane 

Problem so želi nasloviti s preprečevanjem njenega nastanka že v samem začetku. Njihova rešitev temelji na napredni analizi podatkov in napovednih modelih, ki zagotavljajo natančne ocene potreb po hrani. S tem pristopom dosegajo bistveno boljše napovedi po potrebah in učinkovito zmanjšujejo količino zavržene hrane, pripovedujejo.  Ena izmed ključnih prioritet FoodIQ je zmanjševanje odpadne hrane v osnovnih šolah, kjer dnevno pripravljajo velike količine obrokov. Trenutno izvajajo pilotni projekt v sodelovanju z Osnovno šolo Matije Čopa v Kranju, kjer testirajo učinkovitost svoje rešitve. V primeru uspeha načrtujejo razširitev projekta na druge vzgojno-izobraževalne zavode po vsej Sloveniji, kar bi omogočilo bistven prispevek k trajnostnemu ravnanju s hrano v šolskih menzah.

PREBERI ŠE

Globalna tragedija: zavržemo več kot milijardo obrokov na dan

Kako deluje? 

 Kot pojasnjuje Gojković, program uporablja statistične modele in umetno inteligenco za napovedovanje količine hrane oz. posameznih jedi, ki jih mora kuhinja pripraviti na določen dan: "Uporabnik vnese podatke, kot so število gostov, lokacija in vrsta jedi, sistem pa na podlagi teh ter zgodovinskih in zunanjih podatkov izračuna potrebne količine. Umetna inteligenca optimizira natančnost napovedi, kar kuhinji omogoča boljše načrtovanje ter zmanjšanje količine zavržene hrane. Tako kuhinja lažje obvladuje pripravo jedi, vendar ostaja potrebna varnostna rezerva, saj hrane ne sme zmanjkati."

Dodatno vrednost projektu prinašajo nove smernice Zavoda za šolstvo, ki spodbujajo beleženje in zmanjševanje odpadne hrane. S tem namenom FoodIQ načrtuje širitev svojega sistema po celotni državi, z ambicijo postati ključni partner šol in menz pri uresničevanju trajnostnih ciljev.

PREBERI ŠE

Slovenec v povprečju zavrgel več hrane kot leto prej: kar 78 kilogramov

Jezeršek v devetih mesecih prihranil okoli 1000 kilogramov hrane 

FoodIQ je svojo učinkovitost že dokazal v praksi. Kot pojasnjuje Gojković, v povprečju zmanjšajo količino odpadne hrane za 10%, najbolj uspešni pa so bili na Odprti kuhni, kjer so odpadno hrano zmanjšali tudi do štirikrat. O točnih količinah večinoma ne smejo govoriti, je pa javno dostopen ta podatek, da je gostinstvo Jezeršek v 9 mesecih z njihovo pomočjo prihranilo okoli 1000 kilogramov hrane, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju toplogrednih plinov za kar 14 ton. Njihov uspeh so nadaljevali tudi na božično-novoletnem sejmu, v načrtu pa imajo širitev svoje rešitve na celoten catering sektor, s čimer bi zagotovili prisotnost na vsakem večjem dogodku. 

PREBERI ŠE

Ulični hladilniki z brezplačno hrano: 'rešili' že 3,2 tone odpadne hrane

Kot je prepričan Gojković, ima takšen program velik potencial za uspeh tako v Sloveniji kot na mednarodni ravni. V Sloveniji je okoli  700 osnovnih šol, v Evropski Uniji pa čez 160.000. "Ugotovili smo, da se povpraševanje po trajnostnih praksah - sploh v javnih ustanovah - hitro širi, kar odpira vrata po celotni EU in še dlje. Po naših izračunih bi že samo 5-odstotno zmanjšanje odpadne hrane lahko posamezni osnovni šoli v Sloveniji mesečno prihranilo slabih 1000 evrov v stroških, povezanih z nabavo živil in seveda občutno zmanjšalo pritisk na okolje," sklene.