Časzazemljo.si

Trajnostno

Slovenski biser vedno bolj obljuden, kako ga zaščititi?

Anja Kralj/04. 02. 2024 17.56

Lepote narave, vožnja z lojtrnikom, prenovljene kolesarske in pohodniške poti, pa čolnarjenje. Če se odločite za obisk slovenskega naravnega bisera, vam ne bo dolgčas. In vedno več obiskovalcev to spoznava, v Notranjskem parku v zadnjih letih beležijo strmo rast ponudbe in povpraševanja. A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer zatrjujejo v Notranjskem parku, je trajnostni princip na Cerkniškem jezeru 'maksima'.

"V zadnjih letih beležimo rast ponudbe in povpraševanja. Težko je sicer definirati povsem točne podatke o rasti, saj so podatki o nočitvah in prihodih spremenili svojo metodologijo, a rast je vsaj 60-odstotna glede na stanje pred 10 leti," pripoveduje Matevž Podjed, direktor Notranjskega parka. Trenutno ponudniki v Notranjskem parku ustvarijo prek 27.000 nočitev letno, pove. Še bolj jih po besedah Podjeda veseli dejstvo, da se gostje navkljub vsesplošnemu trendu zniževanja zadrževanja na eni lokaciji v Notranjskem parku še vedno zadržijo skorajda dobra dva dneva. "To je morda ključen podatek. Mi nismo zavezani k nenehni rasti, pač pa si želimo podaljševanja trajanja obiska,"  pojasnjuje. 

Turizem na Cerkniškem jezeru
Turizem na Cerkniškem jezeruFOTO: Miro Majcen

Zakaj sploh takšen preporod tega območja in zanimanje zanj? Kje je recept za takšen uspeh? Cerkniško jezero je globalno pomembno območje narave. In to smo končno začeli tudi ustrezno komunicirati, pravi Podjed. Notranjski park je hkrati v preteklih sedmih letih izvedel dva velika evropska projekta v vrednosti približno 11 milijonov evrov. Skupaj z Občino Cerknica in partnerji smo tako uredili, označili in zgradili nove kolesarske povezave, nov Center za obiskovalce z obsežnimi interpretacijskimi vsebinami o Cerkniškem jezeru, pohodniške poti s čudovitimi razglednimi ploščadmi. In nenazadnje, končno smo začeli obisk, turizem strateško upravljati, našteva. 

Pomen presihajočega Cerkniškega jezera sicer daleč presega meje Slovenije. Danes je Cerkniško jezero, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za Natura 2000 območje. Tu so zabeležili 276 vrst ptic, kar polovico vseh evropskih vrst. Tu živi tudi 45 vrst sesalcev, kar polovica vseh slovenskih vrst, in tu leta 125 vrst dnevnih metuljev – slaba tretjina vseh evropskih vrst, tu se mresti tudi 15 vrst dvoživk – skoraj četrtina vseh evropskih vrst dvoživk ... Biotska pestrost tega območja je res izjemna, poudarjajo v Notranjskem parku. 

Vožnja z lojtrnikom
Vožnja z lojtrnikomFOTO: Notranjski park

Kako zaščititi ta dragoceni ekosistem? 

A povečano število obiskovalcev v takšen dragocen, a po drugi strani ranljiv ekosistem prinaša tudi tveganja. Kot sicer trdi Podjed, je trajnostni princip v Notranjskem parku 'maksima': "Mi trajnost živimo, ne pa zlorabljamo za potrebe cenenega marketinga. Zato smo zavezani k vzdržnemu turizmu, v nasprotnem bi bile številke še precej višje, a vprašanje, če obvladljive. Naš srednjeročni načrt je, da nihče na izlet, obisk v turizem ne prihaja brez detajlnega načrta, rezervacije storitev, parkirnih mest ali vsaj z vsemi potrebnimi informacijami o tem, v kakšen, kako občutljiv prostor prihaja." 

Kako naj se na območju Cerkniškega jezera torej vedejo obiskovalci in česa naj se zavedajo? Ključno je, da se parkira na označenih površinah, da se ne lomasti po zasebnih zemljiščih, da se uporablja le označene poti, da se spoštuje način življenja ljudi, da se zaveda, da smo tu le gostje, izpostavlja Podjed. Kot je sicer poudarjeno na spletni strani Notranjskega parka, morajo obiskovalci ves čas vedeti, da vstopajo na zavarovano območje narave, med dragocene naravne bisere, na zemljo lokalnih prebivalcev, ki jo s skrbnim vzdrževanjem in tesno povezani z njo ohranjajo že stoletja. Kot pozivajo, pomagajte ohraniti to lepoto tudi vi: s spoštljivim vedenjem in ravnanjem ter upoštevanjem oznak. V Notranjskem tako kot v drugih zavarovanih območjih za seboj ne puščamo smeti. Na območju Cerkniškega jezera, ob pešpoteh in kolesarskih poteh ni smetnjakov, saj je težko zagotoviti dovolj redno praznjenje. Hkrati smo na območju divjih živali, ki bi lahko določene vrste odpadkov v smetnjakih zamenjale za svojo hrano, opozarjajo v Notranjskem parku. 

Poleg ozaveščenosti obiskovalcev pa so seveda pomembni tudi drugi ukrepi. Zato so začeli tudi nov projekt Life Tršca LIFE Tršca, ki ima ime po značilni rastlini Cerkniškega jezera,  ki se osredotoča na spreminjanje nekaterih kmetijskih praks. Ugotavljamo namreč, da se v sušnem času morda Cerkniško jezero preveč kosi, k temu pa lastnike zemljišč vzpodbuja sistem kmetijskih subvencij. V projektu želimo ta sistem spremeniti tako, da bodo  subvencije ugodnejše za naravo in dovolj zanimive za lastnike zemljišč. Poleg tega je v projektu predviden niz naložb v infrastrukturo (na primer novo parkirišče) in obsežen sklop izobraževalnih ter kulturnih dogodkov, razjasni Podjed. 

Dodatni napotki za obiskovalce

Območje Notranjskega parka je območje zavarovane narave in ena od vročih točk slovenske in evropske biodiverzitete, zato se do živih bitij in nežive narave vedimo spoštljivo. Notranjski park je dom izjemnemu številu vrst organizmov, med njimi mnogim ogroženim ali zavarovanim. Živali ne motimo ali plašimo s kričanjem ali lovom. Opazujmo jih z očmi, ne z rokami, saj jih z neveščim ravnanjem lahko resno poškodujemo. Živih bitij ne odnašajmo iz njihovega življenjskega prostora. Cvetje opazujmo v naravi in rastlinam pustimo, da v naravi zaključijo svoj življenjski krog. Pri nabiranju gob, ribolovu in ostalih prostočasnih aktivnostih upoštevajmo pravila in s tem omogočimo tudi drugim obiskovalcem prijetno izkušnjo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 857