Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG) skupaj s partnerji projekta organizira že 5. vseslovensko prostovoljsko akcijo sajenja dreves Pomladimo gozdove 2024. K sajenju dreves pa kot vsako leto vabijo prostovoljce. Glavni namen akcije je namreč, kot pojasnjujejo, ozaveščati širšo javnost o pomenu gozdov, o tem, da lahko prav vsi s sajenjem prispevamo k obnovi poškodovanih gozdov in da moramo skupaj ohraniti gozdove za prihodnje generacije. Ljudje pa dobijo s tem tudi priložnost bolje spoznati gozdove in vsaj deloma delo z njimi, dodajajo.

Slovenski gozdovi tarča naravnih ujm in podlubnikov

Zakaj gozdovi v Sloveniji sploh potrebujejo pomladitev? Kot so spomnili na SiDG, je slovenske gozdove v obdobju od leta 2014 prizadelo več naravnih ujm. Ujme v manjšem obsegu si sledijo praktično kar vsako leto. Ujmam na prizadetih območjih pogosto sledijo še napadi podlubnikov. Po sanaciji poškodovanega drevja v gozdovih nastane veliko ogolelih površin, ki jih je treba obnoviti z naravno ali pa umetno obnovo. Zaradi podnebnih sprememb lahko pričakujemo, da bodo podobne ujme v prihodnosti še pogostejše, izpostavljajo. Za prihodnost gozdov je ključna genetska pestrost. Raziskave so pokazale, da bo zaradi podnebnih sprememb, ujm in napadov škodljivcev lahko v prihodnosti preživel le gozd, ki bo imel genetsko pestro mladje.

Kjer je le mogoče, gozdove obnavljamo po naravni poti, pojasnjujejo. Naravna obnova ima namreč nešteto prednosti. Pomladek je avtohton in s tem bolje prilagojen dani lokaciji, nasemenitev in vzklitje nas nič ne staneta, gostota naravnega pomladka je visoka, kar pomeni velik selekcijski potencial v nadaljnjem razvoju, naštevajo. Po naravni poti se obnovi preko 90 % gozdnih površin. Umetna obnova s sajenjem pa je načrtovana le tam, kjer je naravna obnova onemogočena ali bi trajalo predolgo, da bi se gozd obnovil po naravni poti. Dodatno izvajajo umetno obnovo gozdov tudi na površinah, kjer želimo spremeniti rastišču neustrezno drevesno sestavo gozda. 

Kaj bodo sadili? 

Načrtujejo, da bodo v letošnji akciji skupaj s prostovoljci posadili okoli 10.000 sadik kar 14 različnih drevesnih vrst. Največ bo sadik jelke, bukve in smreke, v manjših količinah pa tudi na primer sadike gorskega javorja, češnje, jerebike, macesna, rdečega bora, lipe ... 

Poudarjajo, da bodo sadili drevesne vrste, ki so prilagojene posameznemu rastišču oziroma lokaciji, so ustrezne vzgojne oblike in gensko primerne. Vse sadike, ki so namenjene obnovi gozdov v Sloveniji, so vzgojene iz semena, nabranega v odobrenih in registriranih semenskih objektih v Sloveniji. Semena so nato vzgojena pod nadzorom v gozdnih drevesnicah. Semenski material in vzgojo sadik kontrolirajo Zavod za gozdove, Gozdarski inštitut Slovenije in gozdarska inšpekcija. Uspešnost obnove gozda s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst je, kot poudarjajo, namreč močno odvisna od kakovosti sadik. Pomembno je tudi ravnanje s sadikami vse od izkopa v drevesnici do posaditve v zemljo. Zelo pomembno je, da so sadike pravočasno in kvalitetno posajene, potem pa mora biti tudi nekaj sreče z vremenom (zadostna količina pomladanskih padavin in nekaj padavin v poletnem času). Obstaja možnost, da je uspeh na kakšnem objektu lahko tudi slabši, tam se v skladu z ZGS odločbo naknadno izvede dopolnilno sajenje.

Kako bo potekalo delo? 

Kot poudarjajo, sajenje dreves ni zahtevno. Je enostavno opravilo, ki je primerno za vse generacije, tudi otroke. Kot opisujejo, sajenje poteka tako, da eno orodje uporabljata dva prostovoljca izmenično. Delo poteka tako, da prvi izkoplje sadilno jamico, drugi vanjo posadi sadiko. Strokovno pomoč bodo na vsaki lokaciji zagotavljali gozdarji. S seboj naj prostovoljci obvezno prinesejo orodje: rovnico, kramp, motiko ali podobno orodje. Dobro je imeti tudi zaščitne rokavice in ustrezno terensko obutev, pozivajo na SiDG.