Ogljični odtis povprečnega domačega turista zaradi prevozov je veliko manjši od ogljičnega odtisa povprečnega tujega turista, so ugotovili. Na destinaciji Postojna so bile v letu 2021 emisije na domačega turista zaradi prevozov namreč kar 18 krat manjše kot emisije na tujega turista. Emisije na povprečnega turista iz sosednjih držav so bile trikrat manjše kot emisije na povprečnega tujega turista. Povečanje deleža domačih turistov, turistov iz sosednjih držav ter držav, od koder lahko na destinacijo pridejo z avtobusom ali vlakom, prispeva k zmanjšanju ogljičnega odtisa destinacije. 

Kot rezultate ugotovitev komentira Renata Karba iz Umanotere, je Postojna zelo mednarodna turistična destinacija, zato ni presenetljivo, da so bili letalski prevozi v letu 2021 vir več kot polovice vseh emisij zaradi prevozov turistov. Presenetljivo pa je, da je delež turistov iz oddaljenih držav, od koder turisti značilno prihajajo z letalom, na destinaciji Postojna znašal samo sedem odstotkov. Ta mali delež obiskovalcev je skratka povzročil največji del emisij destinacije.

Z javnim prevozom v Postojno zgolj nekaj odstotkov turistov

Skoraj 90 % turistov je v letu 2021 na destinacijo prišlo z avtom (od doma), s čimer so povzročili 42 % ogljičnega odtisa. Prihodi turistov na destinacijo z avtobusom in vlakom in prevozi po destinaciji s shuttle avtobusom so skupaj povzročili manj kot  odstotek ogljičnega odtisa. 

Bolj žalostna kot presenetljiva pa je ugotovitev, da na destinacijo z javnim potniškim prevozom pripotuje zgolj nekaj odstotkov turistov, tudi domačih, izpostavlja Karba. In to kljub temu, da je Postojna dobro vpeta v železniške in avtobusne povezave in da na destinaciji ponujajo možnosti za mehko mobilnost. 

Zelena turistična destinacija? Prostor za izboljšave ostaja 

Slovenija se v mednarodnem prostoru zelo uspešno promovira kot zelena turistična destinacija. In dejansko je zelena, saj imamo veliko zelenih gozdov in v primerjavi s številnimi drugimi državami še kar ohranjeno naravo, ocenjuje Karba: "Z Zeleno shemo slovenskega turizma, ki slovenske destinacije in ponudnike podpira pri izboljšanju trajnostnega delovanja, imamo vzpostavljeno mednarodno dobro prakso nacionalnega programa za trajnostni razvoj turizma. V sedmih letih obstoja zelene sheme je bil dosežen velik napredek in shema zdaj vključuje že več kot 50 slovenskih destinacij, poleg tega pa turistične ponudnike, naravne parke, turistične agencije in turistične znamenitosti. Vzpostavljena je tudi krovna znamka SLOVENIA GREEN, ki nam potrošnikom oziroma turistom omogoča njihovo prepoznavanje." 

 V Zeleno shemo slovenskega turizma je sicer vključeno vedno več deležnikov, nosilcev znakov Slovenia Green je že 198. Zelena shema ob destinacijah združuje še ponudnike nastanitev, naravne parke, turistične agencije, turistične znamenitosti, restavracije in plaže.

V Zeleno shemo slovenskega turizma je doslej vstopilo 58 destinacij, ki obsegajo 77 občin. Tri destinacije so znak letos prejele prvič, in sicer Krško zlatega ter Šmarje pri Jelšah in Murska Sobota bronastega. Štiri destinacije nosijo najvišje priznanje, platinasto. Prvi se je s tem znakom ponašal Bohinj, ki pa so se mu pridružile še destinacije Ljubljana, Laško ter Čatež in Brežice. Na slovenske zelene destinacije sicer odpade več kot 90 odstotkov vseh turističnih prihodov v državi, je poročala STA. 

Sam turistični sektor pa je ob pripravi letos sprejete državne turistične strategije sicer ugotovil, da turistična ponudba še vedno zaostaja za obljubo zelene butične Slovenije in da je na naših najbolj obiskanih turističnih destinacijah porušeno ravnotežje med turizmom, okoljem in prebivalci. Prostora za izboljšave je skratka še veliko, pa opozarja Karba. 

Na to temo je  spregovoril tudi gospodarski minister Matjaž Han, ki zagotavlja, da želijo storiti vse za dosego že v preteklosti zastavljene vizije za zeleno butičnost, manjši odtis in večjo vrednost za vse. Po njegovih besedah je Zelena shema slovenskega turizma vzorčni primer nacionalnega programa. Minister je spomnil, da se zadnjih nekaj let Slovenija na globalnem turističnem zemljevidu uspešno pozicionira kot trajnostna zelena turistična destinacija. "Še pomembneje od tega pa je, da svoje obljube in zaveze Slovenija tudi uresničuje, za kar smo prejeli že številne mednarodne nagrade in priznanja," je poročala STA. 

Kot še razmišlja Karba, je tudi pri načrtovanju počitnic dobro imeti v mislih, da zdaj živimo v zelo razburljivem času podnebne in ekološke krize, ko dobesedno z vsakim svojim dejanjem soodločamo o tem, ali bo človeštvo ohranilo planet v stanju, ki bo omogočalo preživetje današnjim mladim in prihodnjim generacijam: "Imejmo torej v mislih svoje otroke in vnuke. In ne podlegajmo nevzdržnim, zastarelim družbenim normam, po katerih so turistična potovanja v oddaljene destinacije sprejemljiva ali celo statusni simbol. Ni treba, da se pri tem žrtvujemo - počitek, rekreacija, kulturne in naravne znamenitosti ter lepa doživetja so na dosegu roke tudi v bližnjih destinacijah. Nenazadnje je prav to namen počitnic, kajne?"