Globalna organizacija Green Destinations je na konferenci v estonskem Talinu razkrila letošnji seznam 100 najbolj trajnostnih zgodb na svetu. Nanj se je s svojimi primeri dobrih praks uvrstilo šest slovenskih destinacij. To so Ljubljana, Šaleška dolina, Brežice, Jeruzalem, Miren Kras in Kranj, so sporočili s Slovenske turistične organizacije. 

Kakšen pomen za Slovenijo ima, da so njeni trajnostni projekti prepoznani med 100 najboljšimi? Kot odgovarjajo v Slovenski turistični organizaciji, so tovrstne mednarodne nagrade za slovenski turizem zelo pomembne, saj krepijo podobo Slovenije kot zelene države z odgovornim razvojem turizma, pristnim kulturnim okoljem in ohranjeno naravo: "Po tem smo v zadnjih letih postali prepoznavni v svetu, tako v strokovni turistični javnosti kot med obiskovalci; trajnost in nemasovnost oz. mir na destinacijah v vedno večji meri postajata naša primerjalna prednost pred drugimi državami in nam podobnimi destinacijami. S tem krepimo ugled Slovenije tudi na drugih področjih."

Na vsakoletni konferenci Green Destinations, kjer so te nagrade podeljene, so prisotni turistični strokovnjaki in podjetniki z vseh celin, zato gre tu za res globalno krepitev podobe, poudarjajo. In kakšni kriteriji so bili upoštevani pri tem tekmovanju? Izbor Green Destinations Top 100 je del širšega programa, ki ga za destinacije izvaja organizacija Green Destinations: "Vanj smo v Sloveniji vključeni že od leta 2015, ko smo na tej osnovi vzpostavili Zeleno shemo slovenskega turizma – ta z znamko Slovenia Green odlikuje destinacije, ki izpolnjujejo stroge mednarodne kriterije za bolj odgovoren razvoj turističnih destinacij na področju upravljanja destinacij, narave in krajine, okolja in podnebja, kulture in tradicije, družbene klime ter poslovanja turističnih podjetij," spomnijo na STO. V Sloveniji je znak Slovenia Green Destination pridobilo že 59 destinacij, vsaka med njimi pa lahko kandidira za izbor Top 100 s konkretnimi primeri dobre prakse, ki jih izvaja v določenem letu. 

Katerih šest slovenskih zelenih zgodb je bilo izbranih med 100 trajnostnih destinacij? 

Med letošnjimi zelenimi nagrajenci je Jeruzalem Slovenija, ki so ga  poimenovali kar oaza za raziskovalce narave. Destinacija Jeruzalem Slovenija je namreč strateško zavezana trajnostnemu, družbeno in gospodarsko odgovornemu razvoju, so zapisali. 

Med trajnostne se je uvrstil tudi Naravni rezervat Ormoške lagune, ki je eden najboljših primerov ohranjanja narave v destinaciji in študijski primer, kako je degradirano območje postalo naravni rezervat, so izpostavili na STO. Kot so spomnili, gre za izjemen primer desetletja trajajočega sodelovanja med industrijo, Tovarno sladkorja Ormož in naravovarstveno organizacijo, Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Je vzoren in poučen prikaz sodobne naravovarstvene prakse, kako je mogoče varovati naravno in industrijsko kulturno dediščino, poudarjajo. 

Slovenska prestolnica pa se je med 100 najbolj trajnostnimi znašla, ker so pripravil serijo osmih butičnih turističnih doživetij, osredotočenih na tradicionalne obrti in rokodelstvo v Ljubljani. Namen teh doživetij, kot so Popravi svoj dežnik, Tiskar za en dan, Tkalstvo od A do Ž ter različne lončarske in zlatarske delavnice, je oživiti stare obrti, spodbujati ohranjanje kulturne dediščine in vključiti mlade v tradicionalne obrti, so pojasnili. 

Miren Kras se je med 100 najbolj trajnostnih uvrstil, saj je po poletju 2022, ko je destinacijo zaznamoval gozdni požar, luč ugledala nacionalna kampanja Skupaj za Kras. Ta je bila oblikovana z namenom zbiranja donacij za obnovo pogorelega območja in vzpostavitev nove zelene pohodniške transverzale, ki bo območje povezala v nov, čezmejni izobraževalno-turistični produkt. Ta bo ozaveščal o podnebnih spremembah in spodbujal razvoj turizma na celotnem prizadetem območju, pojasnjujejo na STO. 

Butično 5-zvezdično doživetje Zavoda za turizem Šaleške doline in Muzeja premogovništva Slovenije – nadgrajen obisk muzeja, plovba po Velenjskem jezeru in virtualni potop v preteklost ter kulinarično doživetje na razgledni točki Vista tik nad vodno gladino – pa je primer trajnostnega razvoja destinacije z digitalizacijo industrijske in kulturne dediščine, so poudarili. 

V šopek zelenih so se uvrstile tudi Brežice, ki so trajnostna destinacija v Sloveniji z bogato naravno in kulturno dediščino, polno ljudskih običajev in navad, pravijo na STO. Uvedli so namreč prireditev Dan kruha, vina in salam, s katero želijo mlade spodbuditi k ohranjanju družinskih vinogradov, včlanitvi v vinogradniška društva in tako povezati lokalne skupnosti.

V Kranju pa so si naziv prislužili s "pomočjo" človeške ribice. Mestna občina Kranj in Jamski laboratorij Tular sta z javno-zasebnim kapitalskim partnerstvom namreč zgradila informacijski center SOS Proteus, da bi po 200 letih javnega prikaza Proteusa uvedla inovativne rešitve: informacije iz prve roke, ki jih posredujejo raziskovalci, dobrobit za biotsko raznovrstnost z reševanjem človeške ribice, spremljanje vpliva obiskovalcev na dobro počutje živali, trajnostno upravljanje. 

Ni prvič, da je Slovenija nagrajena za trajnostne turistične zgodbe

Kakšen napredek na tem področju opažajo v zadnjih letih? Kot pravijo na STO, se slovenske destinacije na ta in podobne sezname redno uvrščajo, kar potrjuje, da je vizija slovenskega turizma, ki je zelena butičnost z manjšim odtisom in večjo vrednost za vse, dobro izbrana in se skozi leta postopoma uresničuje: "V zadnjih letih smo dosegli, da so se v program Zelene sheme uvrstile prav vse slovenske t. i. vodilne destinacije, ki ustvarijo več kot 90 % vseh prenočitev turistov. Na ta način smo v bolj odgovorno ravnanje na področju razvoja turizma vključili vse velike deležnike, ki odločajo o razvoju turizma v destinacijah. Zavedamo se, da na lokalni ravni obstajajo še številni izzivi, vendar nam Zelena shema daje okvir, skozi katerega jih lahko zaznavamo in spremljamo, s tem pa tudi konkretno naslavljamo, nanje opozarjamo in za napredek navdihujemo na občinski ravni." Poleg velikega števila vključenih destinacij pa so na STO začeli razvijati posamezna orodja, ki jih promovirajo med slovenskimi turističnimi deležniki, da lahko izboljšajo svoje delovanje; taka je npr. Zaveza za manj plastike, več trajnosti, projekt Zelena in zdrava pisarna, naštevajo.

Katere so največje prednosti Slovenije pri pisanju takšnih trajnostnih zgodb in koliko jih slovenski ponudniki znajo izkoristiti? Kot pravijo na STO, je turistična ponudba Slovenije že sama po sebi taka, da omogoča doživetja, ki v ospredje postavljajo naravno okolje in naravno ter kulturno dediščino: "Hkrati nas ravno to zavezuje k ravnanju, ki bo to dediščino dolgoročno ohranilo. Med takimi doživetji so npr. pohodništvo in kolesarjenje, ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, vedno bolj v ospredje prihaja gastronomija. Za uspešno mednarodno izpostavitev moramo take zgodbe le znati prepoznati in jih dobro predstaviti, iz njih narediti doživetja." Ponudniki ta potencial vedno bolj prepoznavajo in izkoriščajo, tudi na STO jih k temu redno spodbujajo prek različnih izobraževanj in izborov, opažajo. 

Katere so še ovire, ki jih moramo v Sloveniji preskočiti na poti do bolj trajnostnega turizma? 

Na katerih področjih Slovenijo čaka še več dela? Na krovni ravni si za bolj odgovoren in premišljen razvoj turizma strateško prizadevamo že več kot desetletje, skozi vsa ta leta pa smo seveda identificirali nekaj pomembnih izzivov, ki jih zdaj tudi konkretno naslavljamo, pravijo na STO. Kot izpostavljajo, je eden od njih še vedno nizka vključenost ponudnikov. V nacionalni program Zelene sheme slovenskega turizma je npr. vključenih že skoraj 150 ponudnikov nastanitev, vseeno pa to predstavlja le dober odstotek vseh nastanitvenih obratov v Sloveniji, kot je bilo ugotovljeno pri analizi ob pripravi Strategije slovenskega turizma 2022–2028. "Ta odstotek moramo v naslednjem strateškem obdobju nujno dvigniti, saj želimo obljubo zelene Slovenije izpolnjevati 'na terenu'. Želimo si tudi, da bi občine v še večji meri prepoznale pomen turizma za gospodarstvo in izboljšanje kakovosti življenja v kraju, da bi se različne službe na lokalni ravni v ta namen še bolj povezale, saj gre pri turizmu za preplet številnih panog in sektorjev,"  še izpostavljajo na STO.