Še pred desetletjem smo o podnebnih spremembah govorili kot o nečem, kar je nekje daleč v prihodnosti. A danes vsako leto beležimo nove temperaturne rekorde, ki povzročajo taljenje ledenikov in arktičnega ledu. Od leta 1880 se je povprečna globalna gladina morja dvignila za 20-23 centimetrov, znanstveniki pa ocenjujejo, da bi se do leta 2050 lahko dvignila še za okoli 30 centimetrov.

Številne obmorske države so zato že začele iskati rešitve, da se zaščitijo pred dvigom morske gladine. V Južni Koreji so tako pred časom predstavili projekt plavajočega mesta, ki ga nameravajo zgraditi v Busanu, ključnem pristaniškem mestu s 3,4 milijona prebivalci. Podoben projekt načrtuje tudi Savdska Arabija, poimenovali so ga Oxagon, zgradili pa naj bi ga v Rdečem morju. 

Zdaj pa je argentinski arhitekturni biro Estudio Focaccia Prieto izdelal svoj načrt plavajočih mest. Projekt so poimenovali Polimeropolis, zamislili pa so si ga kot skupek otočkov sredi Tihega oceana, ki bi bili samooskrbni in bi hkrati čistili oceane. Zgradili bi ga iz reciklirane plastike in ostalih odpadkov, ki bi jih potegnili iz t. i. Velike pacifiške cone smeti. Vodilna arhitekta pri projektu Juan Manuel Prieto in Clara Focaccia sta svoj projekt predstavila skozi serijo vizualizacij, pri čemer jima je pomagal Maxi Araya, umetnik, ki pri svojem ustvarjanju uporablja umetno inteligenco.

Gre za koncept mest v obliki prstanov, ki se jih lahko razširi in na katerih so zeleni habitati. Okoli teh otočkov so si arhitekti zamislili podvodne obroče iz mrež, ki bi lovili in zbirali odpadke iz oceana. Vegetacija na robu teh mest bi omejevala prehod mikroplastike in čistila vodo. Na tak način bi dosegli v notranjosti plavajočih otokov čisto okolje, v katerem bi lahko uspevalo življenje.  

Zbrane odpadke bi zdrobili in stisnili v nove materiale v plavajočih tovarnah. Elektriko bi pridobivali s plimovanjem oceana, pitno vodo pa z reverzno osmozo. V zaprtih lagunah bi gojili hrano, ki bi temeljila predvsem na morskih rastlinah in živalih. Na vsakem plavajočem otočku bi živelo okoli 4000 prebivalcev, poleg stanovanjskih objektov pa bi mesteca imela tudi komercialna središča in območja za preživljanje prostega časa. Projekt predvideva, da bi se z razvojem urbanizacije lahko postavili tudi otoki, ki bi bili namenjeni izključno za sprehajališča in rekreacijo, letališče in marino ter letovišče za ekoturizem. 

S projektom želijo arhitekti spodbuditi k razmišljanju o tem, kako v današnjem svetu proizvajamo, uporabljamo in ravnamo z odsluženimi stvarmi. Hkrati želijo ponuditi model krožnega gospodarstva, ki bi zaprl zanke materialnih tokov in dal prednost ponovni uporabi in recikliranju virov. Za zdaj pa še ni znano, ali bodo ta projekt tudi dejansko zgradili.