Kaj pravzaprav so digitalni odpadki in kje vse jih kopičimo, pa se tega sploh ne zavedamo? Kot pojasnjuje Katja Sreš iz organizacije Ekologi brez meja, so to poenostavljeno povedano vsi podatki, datoteke, fotografije, posnetki itd. na naših računalnikih in mobilnih napravah, ki jih ne uporabljamo. 

Tudi digitalnemu svetu ne prizanašamo s smetenjem

Računalniki, omrežja in strežniki namreč zahtevajo in porabljajo energijo, da lahko brezskrbno klikamo, brskamo in spremljamo digitalne vsebine kjer koli in kadar koli. Internet in podporni sistemi tako vsako leto proizvedejo 900 milijonov ton CO2. Hkrati je 90 odstotkov ustvarjenih podatkov takoj odpadek. Lahko bi rekli, da gre za podatke za enkratno uporabo, saj po njihovem nastanku v 90 odstotkih primerov nikoli več ne dostopamo do njih, problematiko o kateri bolj malo razmišljamo, opiše Sreševa. Redki sploh pomislijo na to, da z uporabo digitalnih naprav povzročamo onesnaženje. Tudi pri Ekologih brez meja sklepajo, da o tem ne govorimo dovolj: "Zdi se, da smo od digitalnega sveta še bolj odtujeni kot od naravnega, niti enemu niti drugemu pa ne prizanašamo s smetenjem."

S klikanjem, 'scrollanjem' in pretakanjem vsebin prispevamo 870 milijonov ton CO2 izpustov 

Kot dodaja Sreševa, je digitalna tehnologija odgovorna za 4 odstotke izpustov toplogrednih plinov. Ključna pri tem je poraba energije. Čez deset let naj bi za naše digitalne aktivnosti porabili kar 20 odstotkov vse svetovne energije. Pri tem našteje še nekaj zanimivih podatkov, ki marsikoga pustijo odprtih ust. Ste vedeli, da rudarjenje kriptovalut porabi več energije kot celotna Nova Zelandija v enem letu? Z energijo, ki je potrebna za povprečno dnevno predvajanje video vsebin (2 uri/dan), bi lahko z električnim skuterjem prevozili tudi do 3000 km. Google dnevno porabi 15,616 MWh energije, kar je več od proizvodnje ameriškega jeza Hoover. S to energijo bi zadovoljili dnevno potrebo enega milijona prebivalcev. Neomejena poraba podatkov zahteva trikrat več energije, kot je trenutno lahko proizvedejo vsi sončni paneli na svetu. S klikanjem, scrollanjem in pretakanjem vsebin prispevamo  870 milijonov ton CO2 izpustov. Vsak dan naš planet obkroži 281 milijard e-sporočil. Z osveževanjem, branjem in odgovarjanjem na službena sporočila porabimo več kot tri ure dnevno oz. pet, če štejemo še vso zasebno komunikacijo. Ukvarjanje z e-pošto nam tako vzame 23 odstotkov delovnega časa, kar je več kot 20 tednov letno, našteva Sreševa. 

Nekaj konkretnih napotkov za digitalno čiščenje, ki so jih z nami delili Ekologi brez meja

V  digitalni čistilni akciji, ki je potekala marca 2022, je bilo očiščenih 530,884 GB podatkov. S tem smo planet razbremenili za 133 ton izpustov CO2. Poleg prihranka energije je digitalna čistilna akcija blagodejna tudi za delovanje in dolgoživost naših e-naprav, s čimer še dodatno poskrbimo za manj elektronskih odpadkov, pove Sreševa. 

- Očistimo pametne telefone – Odstranite vse aplikacije, ki jih ne uporabljate več oz. po njih posežete le redko. Bodite iskreni in pogumni! Aplikacije, ki jih ne uporabljamo, prav tako porabljajo energijo. Imejte nameščene le tiste aplikacije, ki jih resnično uporabljate – vaš telefon vam bo hvaležen. Na desetine GB pa boste prihranili z izbrisom nepotrebnih in podvojenih fotografij in videoposnetkov. 

- Očistimo računalnike – Izbrišite nepotrebne in podvojene datoteke. Razvrstite fotografije ter pobrišite podvojene in zamegljene. Arhivirajte pomembne datoteke.

- Očistimo e-poštne naslove – Filtrirajte pošto glede na datum in arhivirajte najstarejša sporočila. Odjavite se od vseh e-novic, ki jih ne prebirate. Posvetite se dolgim e-konverzacijam. Ohranite najnovejše sporočilo in pobrišite vse ostalo. 

Kako lahko preventivno delujemo, da takšni odpadki ne nastajajo že v samem procesu?

Kot svetuje Sreševa, razmislite, kako zmanjšati količino poslane e-pošte. Raje uporabljajte virtualne sodelovalne platforme. Najpomembnejše datoteke shranite v oblak, da lahko do njih neovirano dostopate z različnih naprav. Prenehajte s pošiljanjem ok' in hvala' mailov. Razmislite, preden se odločite za varnostno kopiranje datotek – ali boste res vse še potrebovali? Ni nujno, da čez sedem let vse prav pride! Ne prijavljate se na e-novice, ki jih ne boste prebirali. Datoteke (slike, PDF-datoteke) pomanjšajte, kolikor se da. Če ne potrebujete nujno spletne kamere, je pri sestankih na daljavo ne uporabljajte, še našteva.