Rotterdam je mesto, ki je izjemno izpostavljeno in ranljivo na podnebne spremembe. Leži ob morju, medtem ko je kar 85 odstotkov mesta na negativni nadmorski gladini oziroma v depresiji. Ogromen dovršen sistem protiplavne zaščite je bil zasnovan tako, da bi mesto ščitil vsaj do leta 2050, a napredujoče podnebne spremembe grozijo mestu in otežujejo, da bi to v prihodnosti ostalo suho.

Mesto gosti tudi prvi svetovni center za prilagajanje podnebnim spremembam. Patrick Verkooijen je pred težko pričakovano podnebno konferenco COP26 za Enex opozoril, da so dogodki, ki smo jim priča v zadnjih letih le predogled in požarna vaja za to, kar prihaja v naslednjih letih. Podnebne spremembe in ekstremni dogodki se namreč  krepijo, zato bi se moralo tudi naše ukrepanje. Na svetovni ravni vidimo nekaj napredka pri zmanjševanju ogljičnega odtisa. A naša ravnanja niso dovolj odločna in prilagoditve novi realnosti niso dovolj hitre, poudarjajo znanstveniki.

Kot za Enex pojasnjuje Johan Verlinde, vodja programa prilagajanja podnebnim spremembam v Rotterdamu: "Vedno bolj intenzivne podnebne spremembe krepijo pritisk na naše mesto." Več kot desetletje je bilo celo mesto tako imenovana 'spužva'. Med protipoplavnimi rešitvami so tudi zbiralni sistemi, ki 'ujamejo' vodo iz hiš in ulic, ki se izteče v začasne bazene, strehe v mestih in ulice so preobrazili v pametne urbane vrtove, ki lahko skladiščijo več kot 100 litrov vode na kvadrati meter. 

Protipoplavni oddelek mesta že načrtuje nove rešitve do leta 2060. Nizozemska vsako leto investira 1,2 milijardi evrov v načrt protipoplavne zaščite. Napovedi EEA kažejo, da se bodo v Evropi pojavljale več kot 35 odstotkov bolj intenzivne nevihte z močnim deževjem kot jih poznamo doslej. Poplave lahko vsako leto prizadenejo pet milijonov Evropejcev, ugotavlja Evropska agencija za okolje.

Veličastna pregrada mesto ščiti pred divjanjem voda - a do kdaj? 

Veličastno pregrado o Maeslant Barrier severno od Rotterdama so zgradili pred 24 leti in lahko zaščiti dva milijona prebivalcev in največje pristanišče v Evropi pred divjanjem naraslih voda. To je največji robot na svetu, za Enex opisuje Jeroen Kramer iz Maeslant Barrierja, ki pojasnjuje, kako deluje ta visokotehnološki sistem. Ta zazna, kdaj se gladina dviguje in pregrada se avtomatično zapre. Jeklena konstrukcija, ki zagotavlja zaščito pred poplavami, je težka kar 12.000 ton. Samodejno se zapre lahko v roku dveh ur, ko sistem sprejme opozorilo pred neurjem oziroma da Rotterdamu grozijo poplave. 

A zdaj, ko se gladina morja nevzdržno dviguje, se na Nizozemskem sprašujejo, kako dolgo bo takšna zaščita še zadostovala. V Maeslant Barrierju so prepričani, da bo pregrada zadoščala še za naslednjih 50 let, a zavedajo se, da se bodo morali v naslednjih letih pospešeno ukvarjati z vprašanjem, kako ukrepati v prihodnosti. 

Tretjina Nizozemske namreč leži pod morsko gladino, dve tretjini države pa je ranljive na poplave. Desetletja razvoja protipoplavne zaščite se kažejo v na tisoče kilometrov potipoplavnih nasipih. Reke so dobile prostor za razlitje, ne da bi pri tem država utrpela škodo zaradi poplav. Toda le pregrade in nasipi niso dovolj za zaščito mesta pred morjem. 

'Ujeti moramo vsako kapljo vode'

Cilj načrtovalcev v mestu Rotterdam je ujeti vsako kapljo vode, ki pade na mestu. Johan Verlinde, ki je na čelu mestne protipoplavne zaščite poudarja, da v mestu ne morejo 'ostati suhi le s pomočjo uporabe črpalk in z učinkovito zasnovano infrastrukturo: "Delati moramo na tem, da ujamemo prav vsako kapljo vode, ko ta pade na mesto," izpostavlja. Da bi preprečili preobremenitev infrastrukture ob močnem deževju so med drugim postavili posebne začasne bazene oziroma zalogovnike, kamor se steka voda z ulic in streh, ki se tam skladišči do 24 ur. Po mestu je trenutno postavljenih 10 trgov s posebno misijo, ki ob deževjih postanejo začasni bazeni za odvečno vodo. 

Ključ: dolgoročno načrtovanje, mesto naj postane 'zelena spužva'

Tudi to ni dovolj, poudarjajo načrtovalci, ki zdaj ciljajo, da bi še razširili takšne parke po celem mestu in mesto preobrazili v 'zeleno spužvo'. Zaloge vode pa mestu še kako prav pridejo med poletnimi sušami, izpostavljajo v mestu. Od leta 2008 so v mestu postavili večnamenske vrtove v velikosti 30 nogometnih igrišč, njihov cilj je, da v naslednjih osmih letih postavijo vrtove v velikosti 130 nogometnih igrišč. Kot poudarjajo v mestu, je ključ dolgoročno načrtovanje.  

Kot je za Enex pojasnil Verlinde, ki je na čelu podnebnega načrtovanja v mestu, vedno načrtujejo z mislijo na leta v prihodnosti. Trenutno načrtujejo do leta 2060 in mesto pripravljajo za razmere, ki so napovedane takrat. Če delujemo zdaj, bomo lahko zaščitili mesto pred dogodki, ki prihajajo, so prepričani v mestu, kjer načrtujejo še številne rešitve, ki bodo pripomogle, da mesto še vsaj nekaj časa kljubuje podnebnim spremembam. 

Težko pričakovana podnebna konferenca

V Glasgowu se bodo na težko pričakovani podnebni konferenci COP26, ki so jo lani zaradi pandemije prestavili, konec oktobra zbrali predstavniki in odločevalci skoraj 200 svetovnih držav. Namen pa: podnebni pogovori za krepitev zavez boja proti podnebnim spremembam, ki so jih države določile v Pariškem podnebnem sporazumu.

Po ekstremnih vremenskih pojavih po vsem svetu in po zaskrbljujočem podnebnem poročilu Združenih narodov, ki je 'rdeče opozorilo za planet, da je globalno segrevanje ušlo izpod nadzora', bodo dogovori na tej podnebni konferenci jasno pokazali, kakšno prihodnost bodo izbrali svetovni voditelji, piše Reuters.  

Temeljna namena bližajoče se konference v Glasgowu, ki je bila lani prestavljena zaradi pandemije covida-19, sta dokončno oblikovanje knjige pravil za začetek izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, sprejetega leta 2015, ter dvig splošne ambicije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in s tem omejevanje segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija.