Plastenke so resen okoljski problem. In uporabimo jih res veliko. V Sredozemskem morju denimo vsako minuto v povprečju pristane 33.800 plastenk. Glavni razlog za onesnaženje s plastenkami so države ob morju, ki jim ne uspe pravilno in okolju prijazno predelati odpadkov, opozarja Svetovni sklad za naravo. Takšna količina zavrženih plastenk predstavlja več kot pol milijona tone plastike, ki se letno znajde v Sredozemskem morju. Glede na analizo WWF dnevno v morje zaide po pet kilogramov plastičnih odpadkov na kilometer obale. Med največjimi onesnaževalci so Barcelona, Tel Aviv, Valencia, Benetke, delta reke Pad, zaliv ob Marseillu in turška regija Kilikija oziroma današnja Çukurova. 

V Barceloni je Inštitut za globalno zdravje preučeval okoljski odtis ustekleničene vode. Ugotovitve raziskave so pokazale, da bi bili stroški, če bi vsi prebivalci mesta ves čas pili le vodo v plastenkah, 3500-krat večji, kot če bi pili vodo iz pipe. Izračunali so, da to za mesto pomeni približno dodatnih 72 milijonov evrov na leto. Vpliv ustekleničene vode na ekosisteme in okolje pa je po njihovih izračunih kar 1400-krat večji kot vpliv vode iz pipe, je poročal Guardian. 

V celotni EU so plastenke s 97-odstotnim deležem skoraj izrinile vse druge vrste embalaže. Statistični podatki Evropskega združenja proizvajalcev naravnih mineralnih vod denimo kažejo, da povprečen Evropejec popije približno 118 litrov ustekleničene vode na leto, največ v Italiji, Nemčiji, na Portugalskem, Madžarskem in v Španiji. Voda je v letu 2022 dosegla največji, 48-odstotni delež med vsemi prodanimi brezalkoholnimi pijačami v EU.  

Nemalokrat tudi zato, ker tista iz pipe ni najboljše kakovosti, izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije. V Sloveniji sicer vsak prebivalec popije 67 litrov ustekleničene vode. Plastika za enkratno uporabo, uporabljena za izdelavo embalaže ustekleničenih pijač, je material, katerega osnova so fosilna goriva. Tudi zaradi ogljično potratnih procesov v času izdelave izjemno močno obremenjuje okolje, vključno z ustvarjanjem odpadkov in izpusti toplogrednih plinov, pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije. 

Resnica za zelenimi napisi 

Da bi omilili vse bolj negativno javno mnenje o plastenkah za enkratno uporabo, so proizvajalci začeli uporabljati različne zelene oznake, s katerimi naj bi dokazovali svojo trajnostno usmerjenost, ugotavljajo potrošniške organizacije. Tako te opozarjajo na trditve, kot so  "100 % reciklirano" in "100 % reciklabilno". Kot namreč svarijo na ZPS, takšni napisi  ustvarjajo vtis kroženja plastike, med katerim plastenke znova in znova reciklirajo za izdelavo novih plastenk.

Kot menijo v ZPS, so trditve o 100-odstotni reciklirani ali za recikliranje uporabni plastiki nejasne ali netočne ali pa je težava pri zaupanja vrednem dokazovanju teh trditev. Kot so prepričani, takšne trditve ne odražajo resničnega stanja, zato jih lahko štejemo za tipično zeleno zavajanje, ki zamegljuje resnične okoljske vplive plastenk. Pri tem spomnijo, da ima recikliranje plastike resne omejitve: "Najprej mora biti jasno, da je mogoče za izdelavo plastenke reciklirati samo osnovno plastenko, brez etikete in pokrovčka. Poleg tega plastika ni neskončnokrat reciklabilna, zato zahteva dodajanje osnovne surovine po določenem številu ciklov recikliranja." Zato verjamejo, da so trditve o 100-odstotni reciklirani ali za recikliranje uporabni plastiki nejasne ali netočne ali pa je težava pri zaupanja vrednem dokazovanju teh trditev. Poleg tega ustvarjajo zavajajoč vtis, da plastika neomejeno kroži, kar je daleč od resničnosti in trenutnega potenciala recikliranja.

Kako se voda v plastenkah razlikuje od tiste iz pipe? 

Veliko plastenk konča tudi kot odpadek v naravi. Pisali smo že o tem, da se  bi lahko vsakemu tretjemu odvrženemu odpadku izognili s čim hitrejšo uvedbo kavcijskega sistema, ki mu je javnost, kot ugotavljajo Ekologi brez meja, zelo naklonjena.

Okoljevarstveniki tako pozivajo, da če se le da, pijte vodo iz pipe, ki jo natočite v stekleni kozarec ali steklenico.  Kot pojasnjujejo na NIJZ, je voda v plastenki za razliko od vode iz pipe daljši čas v stiku s plastiko, iz katere je narejena plastenka: "Plastika lahko – tako kot tudi drugi materiali, namenjeni stiku z živili – v živila sprošča različne snovi. Iz plastičnih materialov se lahko sproščajo večinoma organske spojine, drugi materiali, npr. kovine, steklo in keramika, pa lahko sproščajo težke kovine. Snovi, ki se sproščajo, so ostanki izhodnih snovi in aditivov, pa tudi reakcijski in razpadni produkti izhodnih snovi." Sproščanje je sicer odvisno od vrste materiala in živila, od tega, ali je snov, ki se sprošča, topna v živilu, od temperature, od trajanja stika ter od razmerja med prostornino živila in površino materiala. Količina snovi, ki se sme sproščati v živila, je zakonsko omejena. Bolj ko so snovi škodljive in navzoče v okolju, manj jih sme biti v živilih, dodajajo.

Pretirana skrb zaradi plastenk za vodo je sicer odveč, poudarjajo, saj gre pri plastenkah za vodo za sproščanje zelo nizkih koncentracij snovi, veliko nižjih od zakonsko določenih mej: "Pravzaprav so koncentracije snovi, ki se iz plastenk sproščajo v vodo, običajno pod mejo določljivosti preskusnih metod."

Pa je lahko večkratna uporaba plastenke nevarna? 

O vplivu ponovne uporabe plastenk, napolnjenih z vodo, na migracijo snovi iz plastenk ni dovolj podatkov, ugotavlja NIJZ. Take plastenke proizvajalci preizkušajo za enkratno uporabo in za dolgotrajen stik pri sobni temperaturi, kar je na splošno predvidena uporaba plastenk, napolnjenih z vodo, pojasnjujejo: "V Sloveniji jih potrošniki zaradi praktičnosti in cene uporabijo večkrat. Nekaj preskušanj tovrstne uporabe smo na Inštitutu že naredili – ugotavljali smo, kako večkratna uporaba vpliva na migracijo antimona iz plastenk. Pri plastenkah, ki jih uporabljajo največji proizvajalci embaliranih vod v Sloveniji, nismo ugotovili nobenega vpliva večkratne uporabe pri sobni temperaturi (migracija antimona je bila v vseh primerih pod mejo določljivosti metode). Treba bi bilo preskusiti še migracije drugih snovi in vpliv različnih temperatur shranjevanja."