Prvi prikazi kažejo, kako naj bi bil videti ta futuristični otok oziroma mesto v Južni Koreji. Razvita tehnologija bi lahko pomenila prelom za obalna mesta, ki jim zaradi podnebnih sprememb grozita negotova prihodnost in pomanjkanje zemljišč, so prepričani pri World Economic Forumu (WEF).  Če ne bomo zmanjšali emisij izpustnih plinov, bi lahko namreč več kot 800 milijonov ljudi, ki živijo v 570 svetovnih mestih, postalo podnebnih beguncev do leta 2050, kažejo napovedi znanstvenikov. Na področju zagotavljanja varnega domovanja za ljudi s sedaj ogroženih priobalnih območjih, je zato  živahno in številni si prizadevajo, da bi našli rešitve za to perečo problematiko, s katero se bo svet moral spopasti v prihodnosti. 

Kakšno bo  plavajoče mesto? 

Oceanix Busan bi lahko postal prvi plavajoč otok oziroma mesto v vodah Južne Koreje, ki bi reševal ta problem. Kot so sporočili ob predstavitvi projekta, bi plavajoče mesto, ko bo zgrajeno, vsebovalo tri povezane platforme, ki bodo po ocenah predstavljale življenjski prostor za 12.000 ljudi, sčasoma pa bi lahko na njem živelo celo 100.000 ljudi. Gradnjo naj bi začeli že leta 2023. Prototip prvega trajnostnega plavajočega mesta na svetu bo na jugovzhodu Korejskega polotoka zgrajen do leta 2025, so sporočili iz podjetja. 

Vsaka izmed platform bo imela specifičen namen, in sicer bivanje, raziskovanje in prenočevanje, ​medtem ko bodo mostovi, ki jih povezujejo s kopnim, ustvarjali varno laguno, ki bo prebivalcem zagotavljala prostor za rekreacijo na vodi. Plavajoče mesto bo trajnostno zasnovano. OCEANIX Busan bo tako imel šest integriranih sistemov, ki se bodo osredotočali na energijo, hrano, vodo, odpadke, mobilnost in obnovo obalnih habitatov. Tako bodo zagotovili, da bo plavajoče mesto proizvedlo čim manj odpadkov in emisij. Kar 100 odstotkov energije bodo dobili iz fotovoltaičnih panelov, načrtujejo.  Vsaka soseska bo sama poskrbela za čiščenje in recikliranje. V mestu bodo zasnovali tudi območja za pridelavo hrane.  Mesto naj bi služilo tudi kot test za razvijanje novega modela nepremičnin. 

Busan sicer ni edino plavajoče mesto v nastajanju. Septembra 2021 so na Nizozemskem uradno odprli ogljično nevtralno 'plavajočo pisarno Rotterdam' v pristanišču, ki se lahko premika skupaj z dvigom morske gladine. Letos naj bi začeli graditi tudi plavajoče mesto Maldivi. To otočje je namreč eno izmed bolj ogroženih. 

Morska gladina narašča z bliskovito hitrostjo 

Kot smo poročali, je morska gladina z višanjem globalne temperature ozračja narasla z bliskovito hitrostjo. Kot ugotavlja IPCC, je bila povprečna hitrost naraščanja morske gladine med letoma 1901 in 2010 še 1,7 milimetra na leto, med letoma 1993 in 2010 pa je narasla že na 3,2 milimetra na leto. Morska gladina bo glede na napovedi strokovnjakov v 21. stoletju še naprej strmo naraščala. Kot kažejo napovedi IPCC, bi dvig temperature ozračja za dve stopinji Celzija do leta 2100 raven morske gladine povišal za med 0,3 in 0,93 metra. Nekatere raziskave pa celo napovedujejo, da bi se lahko morska gladina dvignila tudi za dva metra, četudi bi se dvig temperature ustavili pod dvema stopinjama Celzija. 

Po letu 2100 pa bi lahko morska gladina glede na nekatere modele narasla za kar šest metrov. Raziskave organizacije Climate Central denimo kažejo, da bo, če bo svet nadaljeval po trenutni poti emisij, ki vodi do globalnega segrevanja kar treh stopinj Celzija glede na predindustrijsko dobo, približno 50 večjih mest po vsem svetu moralo postaviti protipoplavne obrambe ali pa bodo zaradi dviga morske gladine izgubila večino naseljenega območja. V okviru raziskave so analizirali, kje so populacije najbolj ogrožene in ranljive v naslednjih 200 do 2000 letih ter kakšna je ogroženost glede na različne scenarije dviga globalne svetovne temperature, od česar je odvisen tudi dvig morske gladine. Rezultati so znak za alarm, poudarjajo. 

 Če bi se globalna temperatura dvignila za tri stopinje Celzija, bi bilo ogroženih več kot 800 milijonov ljudi po vsem svetu. Izjemno ogroženi so deli Azije. Po tem scenariju bi bila na Kitajskem ogrožena območja, na katerih zdaj živi več kot 43 milijonov ljudi. Indija, Vietnam in Indonezija so med petimi državami, ki so najbolj ogrožene zaradi dolgoročne rasti morske gladine. Da bodo povsem poplavljeni, v tem primeru grozi tudi več manjšim otokom. V skladu s scenarijem segrevanja treh stopinj Celzija se Maldivi, Maršalovi otoki, Kiribati, Kajmanski otoki, Tokelau, Tuvalu in Bahami soočajo z negotovo prihodnostjo, v kateri bi lahko zaradi naraščajoče gladine o svoje domove izgubilo več kot 90 % njihovega trenutnega prebivalstva.  Pri scenariju, po katerem bi se povprečna temperatura dvignila za 1,5 stopinje Celzija, bi brez domov ostalo 60 % prebivalcev teh območij.