Modna industrija je ena izmed največjih onesnaževalk, za proizvodnjo oblačil se vsako leto porabi približno 100 milijonov ton nafte, kažejo podatki. Skoraj tretjina svetovne hrane kot odpadek konča v smeteh. A k sreči se nakupovalne navade počasi spreminjajo. Obstajajo namreč številni alternativni načini, kako svoje nakupovalne navade spremeniti v bolj trajnostne.

Nova raziskava , o kateri poroča EuroNews, je razvrstila 30 evropskih držav na lestvico trajnostnih nakupovalnih navad. Raziskavo je izvedla spletna platforma za zbiranje sredstev Savoo. Rezultat 'trajnosti', so raziskovalci izračunali z upoštevanjem različnih parametrov. Med njimi so denimo upoštevali količino proizvedenih odpadkov v državi, potrošniški odtis, stopnjo reciklaže, število boljših sejmov in starinarnic v državi ter uvrstitev na lestvici trajnostnega razvoja, ki so jo postavili Združeni narodi.
Finska na prvem mestu, Slovenija tretja
Na vrh trajnostne lestvice se je zavihtela Finska. Na drugo mesto se je uvrstila Danska, takoj za njo pa Slovenija. Četrti so bili naši sosedi Avstrijci, ki so jim sledile Švedska, Velika Britanija, Nizozemska, Belgija, Španija in Nemčija.
Finska je bila tako okronana kot najboljša evropska država s trajnostnimi nakupovalnimi navadami. Na prvo mesto se je, kot so pojasnili, uvrstila zaradi ocene Združenih narodov, ki so državo v poročilu o trajnostnem razvoju postavili na sam vrh od 193 držav članic. Severnoevropska država je med letoma 2010 in 2020 tudi zmanjšala svoj odtis potrošnje za impresivnih 20,37 %, kar je četrto največje zmanjšanje takoj za Italijo (26,03 %), Švedsko (21,99 %) in Grčijo (20,75 %). Bolšji trgi in starinarnice pa so eno od področij, na katerem Finska zaostaja, so še sporočili avtorji raziskave.
Slovenija si je bronasto medaljo prislužila, ker vsako leto proizvede približno 34 kg gospodinjskih odpadkov na prebivalca, kar je, kot ugotavljajo, najmanj med vsemi državami v vključenimi v analizo. V Sloveniji recikliramo tudi 59,3 % vseh odpadkov. Med letoma 2010 in 2020 se je slovenski potrošniški odtis zmanjšal za 1,85 % z že tako nizkih 1,64 na 1,61 leta 2020, ugotavljajo v raziskavi. Vendar pa smo glede na število starinarnic in boljših sejmov dosegli peti najnižji rezultat od vseh analiziranih držav.

Spodnji del lestvice: Malta, Irska, Grčija
Med najmanj trajnostne države pa se je na prvo mesto uvrstila Malta, sledile so ji Irska, Grčija, Luksemburg, Romunija, Portugalska, Bolgarija, Madžarska, Litva in Hrvaška. Kot so pojasnili raziskovalci, ima med vsemi analiziranimi državami Malta najnižjo stopnjo recikliranja. Reciklirajo namreč zgolj 10,5 % vseh nastalih odpadkov. V poročilu o trajnostnem razvoju se je uvrstila na 33. mesto, na Malti so našteli tudi zelo nizko število starinarnic.
Kako smo lahko bolj okolju prijazni?
Najbolj etična in okolju prijazna je potrošnja, ki je ni. Kot je za naš portal že pojasnila Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, ima etična potrošnja lestvico prednostnih odločitev – prva je premislek o potrebi in nenakup. Tudi če nek izdelek potrebujemo, lahko potrebo pogosto zadovoljimo tudi brez nakupa, npr. z izposojo od prijateljev ali znancev, preko izmenjevalnih platform ali knjižnic reči, kot sta Knjižnica reči v Ljubljani ali v Kranju.
Če izmenjava ali izposoja nista možni, je naslednji korak razmislek o nakupu rabljenega izdelka, t. i. 'iz druge roke'. Takih platform in trgovin je veliko, lahko pa obiščemo centre ponovne rabe, kjer lahko kupimo skoraj vse – od igle do slona. V kolikor niti to ni mogoče, lahko včasih izdelke naredimo sami ali pa pri nakupu izberemo izdelke, ki imajo certifikat, ki označuje, da je bil izdelan na okolju in človeku prijazen način, svetujejo v Focusu. Če želimo biti prepričani, da zaradi našega nakupa niso trpeli ljudje, pa izbirajmo izdelke Pravične trgovine.
Manj bomo nagnjeni k nepremišljenim nakupom tudi tako, da premislimo, kaj želimo kupiti in si pripravimo seznam, ter se k nakupovanju ne odpravimo v močnih čustvenih stanjih – takrat smo namreč bolj nagnjeni k hipnim potrošniškim odločitvam, še svetuje Kavka Gobbo.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV