Direktorica okoljske organizacije Flight Free UK Anna Hughes je županov let komentirala z besedami: "Bristol je bil prvo mesto v Združenem kraljestvu, ki je razglasilo podnebne izredne razmere, vendar župan deluje popolnoma v nasprotju s tem dejanjem. Soočeni s tako negotovo podnebno situacijo potrebujemo voditelje,  ki bodo govorili z zgledom, ne pa leteli na drugo celino, da bi ironično govorili o izrednih podnebnih razmerah. Dejanja vedno govorijo glasneje kot besede in v dobi spletnih rešitev, ki smo jih osvojili med pandemijo, bi bil njegov govor veliko bolj učinkovit, če bi se pojavil na zaslonu."  Županu Bristola Marvinu Reesu tako očitajo dvoličnost, saj je, da bi predaval o podnebni krizi, sam krepko prispeval k izpustu toplogrednih plinov, piše BBC. Kot so za BBC pojasnili pri organizaciji TED, ki je sinonim za navdušujoče in navdihujoče govore, je bil župan povabljen kot govorec, ki bi delil ideje in pomagal spreminjati vedenja ljudi. 

V županovi pisarni, kjer odločitev za njegov let zagovarjajo, pa so pojasnili, da ne gre le za izvedbo govora: "Župan je bil jasen, vojna proti podnebnim spremembam bo dobljena ali izgubljena v mestih, kjer ustvarjajo tri četrtine svetovnih emisij ogljika. Zato je dolžnost voditeljev, da se zberejo, pogajajo za rešitve in vplivajo drug na drugega."  Dodali so, da namen županovega obiska v Kanadi ni bil zgolj govor, njegov dnevni red je bil namreč zapolnjen do zadnje minute, trdijo. Kot so izpostavili v njegovi pisarni, mu je konferenca, do katere je sicer letel devet ur, ponudila priložnost, da se poveže z drugimi vplivneži, in tako zagotovila nadaljnje okoljske projekte.

Spomnimo 

Kot smo že pisali, v Društvu za sonaraven razvoj Focus opozarjajo, da je letenje podnebju najbolj škodljiv način prevoza. V letu 2018 je prispevek zračnega prometa k vsem letnim emisijam toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, dosegel približno šest odstotkov: "V evropskih državah, kjer pogosteje letimo, je ta delež še večji. Kljub temu letalska industrija želi, da verjamemo, da letalstvo predstavlja le dva odstotka svetovnih emisij. Toda to ni celotna slika, saj vplivi letenja na podnebje niso omejeni samo na izpuste CO2. Emisije drugih onesnaževal, ki se med letenjem izpuščajo na višjih nadmorskih višinah, so bile v letu 2018 krive za kar dve tretjini vseh vplivov letenja na podnebje. Druga okoljska vpliva letenja, ki sta bolj vezana na območja v neposredni bližini letališč, sta tudi zvočno onesnaženje ter onesnaženje zraka in vode." 

Letenje bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti. Le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 odstotkov emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo: "Tako imenovani redni letalci s svojim življenjskim stilom povzročijo kar 10000-krat več emisij od povprečnega zemljana. Še bolj potraten je trenutno popularni vesoljski turizem. En 11-minutni vesoljski polet povzroči 75 ton emisij CO2, kar presega emisije, ki jih v celem življenju povzroči en predstavnik najrevnejše milijarde ljudi na svetu." Omejevanje letenja je tako pomembno tudi z vidika podnebne pravičnosti, saj bodo najrevnejši prebivalci najbolj občutili posledice podnebnih sprememb, čeprav prispevajo najmanj emisij. Kot so izpostavili, letenja v nobenem primeru ne moremo označiti kot okolju prijaznega. Lahko pa govorimo o bolj ali manj upravičenih razlogih za letenje, menijo v Društvu za sonaraven razvoj Focus. Kot pravi Katjuša Šavc iz Focusa, lahko med upravičene označimo na primer obisk družine ne drugi celini, reševanje v nesrečah, občasna daljša potovanja, daljše bivanje v tujini in varni evakuacijski leti za begunce: "Mednje vsekakor ne sodijo leti na kratke razdalje, ki jih je možno opraviti po kopnem, vikend nakupovalni izleti, leti z zasebnimi letali, leti v poslovnem razredu in nesramno poceni leti, ki spodbujajo okolju škodljivo vedenje in ne odražajo vseh družbenih in okoljskih stroškov letenja."