V sklopu protivetrne zaščite bodo na območju Vipavske doline posadili 23-kilometrsko linijo protivetrnih pasov.  Zasajenih bo več kot 64.000 dreves in skoraj 100.000 grmovnic, kar bo ustvarilo pravi zeleni ščit, prilagojen edinstvenemu ekosistemu Vipavske doline. Ta zasaditev bo prispevala k preprečevanju erozije, ohranjanju vlage v tleh in ustvarjanju boljših pogojev za pridelavo, naštevajo na občini Ajdovščina. 

Posadili so že prve sadike dreves za protivetrno zaščito. Kako bo ta prispevala k zaščiti kmetijstva na območju? Vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve občine Ajdovščina Janez Furlan pojasnjuje: "V Vipavski dolini se tudi v kmetijstvu soočamo s problematiko vetra oziroma z eolsko erozijo. Za ustrezno zaščito polj ter s tem za dolgoročno zaščito proizvodnega potenciala je nujna zaščita pred vetrom in vetrno erozijo. Vetrna erozija se zmanjšuje s zmanjševanjem hitrosti vetra, postavljanje ovir na poti vetru pa je učinkovit ukrep za zmanjševanje hitrosti zračnih mas. Protivetrni zeleni pasovi niso novost, ti so bili zasnovani ter v pretežnem obsegu tudi zasajeni v 80-ih letih, žal pa so se do danes ohranili v zelo majhnem obsegu."  

Kdaj bo 'zeleni ščit' začel delovati in kakšne koristi vse si obetajo od tega projekta? Strokovnjaki ter testi iz preteklosti izkazujejo, da postanejo protivetrni pasovi učinkovati po desetih letih. Z leti, višino in gostoto pa se nato učinek povečuje, razlaga Furlan. 

Furlan na vprašanje, zakaj je občina pristopila k ukrepom za zaščito pred podnebnimi spremembami, odgovarja: "Klimatske spremembe nas spremljajo na vsakem koraku, v zadnjih letih se ujme in vremenski ekstremi pojavljajo vse pogosteje. Kmetijstvo Občina Ajdovščina prepoznava kot pomembno gospodarsko panogo, zato je prilagajanje na podnebne spremembe nujen odgovor ter ustrezen razvojni odziv. Samo s prilagoditvijo kmetijstva ter z blaženjem posledic bomo lahko kmetijstvo ohranili kot pomembno gospodarsko panogo ter s tem zagotovili višjo prehransko varnost lokalnega okolja."

Prve sadike dreves tako predstavljajo pomemben mejnik pri zmanjševanju vpliva burje in preprečevanju odnašanja rodovitne zemlje na tem območju. Kot poudarja Furlan: "Kot so pokazale analize pilotnega projekta ViVaCCAdapt, protivetrni pasovi ne varujejo le zemljišč, temveč tudi povečujejo hektarske donose kmetijskih kultur za 20 do 30 odstotkov. Gre za trajnostni ukrep, ki bo izboljšal kakovost življenja v Vipavski dolini in prispeval k razvoju regije za prihodnje generacije."

 V načrtu tudi namakalni sistem 

Med večjimi projekti v Vipavski dolini je gradnja namakalnega sistema. Kdaj se bo ta začel in za kakšen projekt gre? Kot pojasnjuje Furlan, je namakalni sistem trenutno fazi projektiranja in priprave potrebne dokumentacije. Projektiranje teče skladno s postavljeno časovnico. Projektna dokumentacija, vključno z dokumentacijo za pridobivanje gradbenega dovoljenja, bo izdelana do konca leta 2025. Začetek gradnje se predvideva še v tem finančnem obdobju.

Kako bo ta projekt koristil Vipavski dolini? "Predvidevamo, da bo namakalni sistem kmetijstvu prinesel to, kar je hitra cesta prinesla gospodarstvu Vipavske doline. Namakalni sistem prepoznavamo kot najpomembnejši infrastrukturni projekt za področje kmetijstva. Predvidevamo, da bo kmetijstvo v Vipavski dolini z izgradnjo namakalnega sistema pridobilo prepotreben razvojni pospešek," izpostavlja Furlan.