Topla sobota je minila v znamenju pomlajevanja slovenskih gozdov. Prostovoljci po vsej Sloveniji so zavihali rokave in pomagali pri pomladitvi slovenskih gozdov. Kot so sporočili iz družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG), je letošnja akcija privabila rekordno število prostovoljcev. Ocenili so, da se je sadnje udeležilo od 800 do 900 prostovoljcev, ki so skupaj posadili okoli 10.000 dreves 14 različnih drevesnih vrst. Odlična udeležba je spodbuda gozdarjem, da bodo tovrstne akcije organizirali tudi v prihodnje, so dodali.  

Največ udeležencev se je tokrat zbralo v Velenju, kjer je pri obveščanju občanov pomembno vlogo odigrala tudi Mestna občina Velenje. Ocenjujejo, da je v Velenju sadilo okoli 250 prostovoljcev. Hitro so s sadnjo zaključili tudi v Bohinju in Kočevju, kjer je bilo po ocenah po okoli 200 prostovoljcev. Na vseh lokacijah se je delovne akcije udeležilo tudi več organiziranih skupin, kot so taborniki, skavti, osnovnošolci, dijaki, študenti, civilne iniciative in podjetja. Ker je sadnja enostavno opravilo, je bilo kot vsako leto danes v gozdovih tudi veliko družin. Sadnja je na vseh lokacijah potekala v sproščenem vzdušju, ki ga je na Pohorju popestrila celo harmonika, po zaključku pa so bili prostovoljci zadovoljni, da so naredili nekaj dobrega za naravo.

Sajenje dreves je namreč preprosto opravilo, primerno za vse generacije. Na terenu je bilo tako lepo videti sodelovanje vseh generacij. Poleg motivacije in dobre volje so za delo, pri katerem so se nadihali svežega zraka, potrebovali rovnice, krampe ali motike ter zaščitne rokavice. Sajenje je potekalo tako, da sta si pri opravilu pomagala dva prostovoljca – eden je izkopal sadilno jamico, drugi pa je vanjo posadil sadiko. 

Ohranjali gozdove za prihodnje generacije 

Sadili so 14 različnih drevesnih vrst. Uporabili so sadike jelke, bukve in smreke, pa gorskega javorja, češnje, jerebike, macesna, rdečega bora, lipe ... Kot so že pojasnili na SiDG, so vse sadike, ki so namenjene obnovi gozdov v Sloveniji, vzgojene iz semena, nabranega v odobrenih in registriranih semenskih objektih v Sloveniji. Semena so nato vzgojena pod nadzorom v gozdnih drevesnicah. Semenski material in vzgojo sadik kontrolirajo Zavod za gozdove, Gozdarski inštitut Slovenije in gozdarska inšpekcija. Uspešnost obnove gozda s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst je, kot poudarjajo, namreč močno odvisna od kakovosti sadik. 

Glavni namen akcije je, kot so pojasnili na SiDG, ozaveščati širšo javnost o pomenu gozdov, o tem, da lahko prav vsi s sajenjem prispevamo k obnovi poškodovanih gozdov in da moramo skupaj ohraniti gozdove za prihodnje generacije. Ljudje pa dobijo s tem priložnost bolje spoznati gozdove in vsaj deloma delo z njimi, dodajajo.

Slovenske gozdove prizadelo več naravnih ujm 

Zakaj gozdovi v Sloveniji sploh potrebujejo pomladitev? Kot so spomnili na SiDG, je slovenske gozdove v obdobju od leta 2014 prizadelo več naravnih ujm. Ujme v manjšem obsegu si sledijo praktično kar vsako leto. Ujmam na prizadetih območjih pogosto sledijo še napadi podlubnikov. Po sanaciji poškodovanega drevja v gozdovih nastane veliko ogolelih površin, ki jih je treba obnoviti z naravno ali umetno obnovo. Zaradi podnebnih sprememb lahko pričakujemo, da bodo podobne ujme v prihodnosti še pogostejše, izpostavljajo. Za prihodnost gozdov je ključna genetska pestrost. Raziskave so pokazale, da bo zaradi podnebnih sprememb, ujm in napadov škodljivcev lahko v prihodnosti preživel le gozd, ki bo imel genetsko pestro mladje.

Kjer je le mogoče, gozdove obnavljamo po naravni poti, pojasnjujejo. Naravna obnova ima namreč nešteto prednosti. Pomladek je avtohton in s tem bolje prilagojen dani lokaciji, nasemenitev in vzklitje nas nič ne staneta, gostota naravnega pomladka je visoka, kar pomeni velik selekcijski potencial v nadaljnjem razvoju, naštevajo. Po naravni poti se obnovi več kot 90 odstotkov gozdnih površin. Umetna obnova s sajenjem pa je načrtovana le tam, kjer je naravna obnova onemogočena ali bi trajalo predolgo, da bi se gozd obnovil po naravni poti. Dodatno izvajajo umetno obnovo gozdov tudi na površinah, kjer želimo spremeniti rastišču neustrezno drevesno sestavo gozda.