Emilija Pavlič že deset let poleti ne je sladoleda, saj poziva, da se raje sladkajmo z domačim sadjem, tudi peciv naj se takrat ne kupuje. Poletni in jesenski vitamini so namreč dota za pozimi, poudarja. Kot pravi, jo žalosti, ko vidi, da ljudem ni težko odšteti skoraj tri evre za kepico sladoleda, za kilogram domačih češenj ali marelic, v katerega pa je kmet vložil ogromno truda in odrekanja, pa je vsak evro preveč: "Od 20 dekagramov češenj se prav fino najem, posladkam, kmet je vanje že vložil obilo dela, zato jih moram jaz samo še oprati."

Avokado in azijske začimbe z drugega konca sveta breme za naravo 

Emilija vedno znova izpostavi, kako pomembna je podpora lokalnim kmetom, ki pridelujejo sadje in zelenjavo, ki ima več vitaminov kot pridelki z drugega konca sveta. Kot poudarja, pa pri tem nikakor ne smemo pozabiti na naravo. Sama tako vse nakupi na lokalni tržnici, zaradi nje na cestah ni tovornjakov, ki dušijo naš planet: "Ohranjajmo lokalne pridelke, ki imajo več vitaminov in za katere ne potrebujemo transporta. Avokado in azijske začimbe z drugega konca sveta so namreč breme za naravo in narava ne zmore več."

Kot opaža, še vedno vse preveč hrane pristane v smeteh, in boli jo, ko vidi, da hrano, ki jo kmet tako težko pridela, mečemo stran. Svetuje, naj se izognemo odpadkom in raje pripravimo manj, še vedno si lahko, če smo še lačni, postrežemo s kakšnim kosom domačega kruha ali sadja za povrh. Pomembno je, da te darove narave tudi pravilno pripravimo, shranimo in nenazadnje tudi prinesemo do naših shramb, izpostavlja. 

Sadje smo namreč, kot je zapisala v knjigi Mamica, nauči me kuhati, odtrgali od matere narave, ki je prej poskrbela, da je drevo črpalo hranila in vodo iz zemlje, da se je zelenjava s koreninami trdno držala zemlje, se iz nje hranila in napajala. Zato sta to zelo občutljivi živili. Kot pravi Emilija Pavlič: ''Koliko joka bi bilo slišati, če bi sadje in zelenjava znala jokati na glas. Mnogo sadja in zelenjave od žalosti zgnije ali od jeze pozeleni ali potemni,'' ponazori. Kot zato svetuje, je treba obrano zelenjavo in sadje takoj skriti v temo, pokriti in postaviti na hladno. Tak namreč ohranimo kakovost živila.

Kot opozarja, mnogi grešijo tudi zato, ker se ne zavedajo, kako težko je delo kmeta ali kmetice, mame ali očeta, ki to s trudom pridela, potem pa to oveni na mizi ali zgnije v shrambi. Ko zelenjavo kupimo, jo moramo takoj shraniti v temno in hladno shrambo ali jo vsaj pokriti z zelenim platnom, da jo vsaj malo zaščitimo pred svetlobo. 

Preveč truda je potrebnega, da nekaj posejemo, s trudom poberemo, z veseljem vlagamo, potem pa zaradi nevednosti kuhamo in jemo prazno slamo brez vitaminov. Pomembno je, kaj jem, in ne, koliko jem, poudarja. 

Zbrali smo še nekaj Emilijinih koristnih nasvetov, ki jih je dobro imeti v shrambi kuharskih modrosti: 

- Artičoke, grah, bob in fižol ter junijsko sadje imajo nalogo, da pometejo nesnago po telesu.

- Poleti jejmo domače sadje, poleti se peciv ne peče in ne kupuje. Poletni in jesenski vitamini so dota za pozimi.

- Sadja in zelenjave ne smemo namakati.

- Svežo zelenjavo očistimo in hitro operemo v topli vodi, če jo damo kuhati, če jo bomo uporabili v solati, pa v mlačni.

- Oprano zelenjavo osušimo, damo v patentne vrečke za živila, temeljito iztisnemo zrak, zapremo in postavimo v hladilnik. Tako shranjena zelenjava (tudi gobe in kostanj) počaka nekaj dni.

Morske ribe, mehkužce, školjke operemo v zelo mrzli z naravno morsko soljo osoljeni vodi. Dve steklenici vode naj bosta vedno v hladilniku.

- Zamrznjene ribe odtajamo v osoljeni vodi.

- Zaradi pomanjkanja časa mnogi dajejo kuhane jedi v zamrzovalno skrinjo. Nekateri jo shranijo v lončku od jogurta, ki ga povežejo z elastiko. Tak način odsvetuje. Svetuje, da kuhano jed iz svežih živil, še vročo nalijemo v vroče kozarce, tesno zapremo z novimi vročimi pokrovčki, nato pa še pol ure počasi vremo – pasteriziramo, ohladimo in postavimo v hladilnik za dan ali dva. 

- Za kuhanje zelenjave je najboljši način kuhanje nad soparo. Malo vode dodamo, če bo prikuha, več, če bo mineštra. Olje in sol dodamo na koncu. Pri ekološkem načinu kuhanja namreč olja nikoli ne segrevamo vnaprej.

- Zelenjave ne miksamo z mikserji niti s paličnim mešalnikom, ker spremeni okus. Zelenjavno jed raje potlačimo z lesenim betom ali spasiramo z ročno pasirko. 

Kaj otrokom ponuditi poleti? 

Kot opozarja, je treba tudi poleti poskrbeti za uravnoteženo prehrano otrok, vsak dan iz šestih skupin živil po priporočilih iz prehranske piramide: sveže sadje in sveža zelenjava, jedi iz žit, meso ali ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, zdrave maščobe, voda, z malo mesa. Meso lahko nadomestimo s sezonskimi stročnicami, enkrat na teden z ribami. Tudi poleti otroci rastejo in se razvijajo, zato naj bo na mizi vsak dan pet kvalitetnih otroških obrokov. 

Kot še poudarja Emilija Pavlič, so jedi z žara, po katerih pogosto posegamo prav poleti, za otroke prepovedane: "Zaradi zažgane maščobe, preveč soli, popra in paprike; največkrat so jedi suhe in pretrde in otrok bo lačen. Za otroke je primerna kuhana hrana na žlico: ješprenjček, obara ... ali dušena na malo vode." Za otroke moramo skuhati obroke iz svežih živil. Ena glavna jed, npr. poletni ričet, košček kruha, kocke sira ali sveže sadje. Kdor je še lačen, naj si vzame dodatek. Manj bo ostankov hrane, manj stroškov za pripravo, še svetuje. Poleti morajo imeti otroci na vidnem mestu vedno vodo ali vodo z naravno limono. NE pa recite  umetnim praškom, pobarvanim vodam ipd. Otrokom ne dajemo gaziranih pijač, poudarja.