Po podatkih Evropske komisije prezgodnja odstranitev potrošniškega blaga povzroči 261 milijonov ton ekvivalenta emisij ogljikovega dioksida, porabi 30 milijonov ton virov in v EU vsako leto ustvari 35 milijonov ton odpadkov. Potrošniki izgubijo tudi približno 12 milijard evrov letno, če blago nadomestijo, namesto da bi ga popravili. Poslanci Evropskega parlamenta so zato v torek s 584 glasovi za, tremi proti in 14 vzdržanimi glasovi sprejeli direktivo o tako imenovani pravici potrošnikov do popravila. Pravila proizvajalce obvezujejo k popravilu, potrošnike pa spodbujajo, naj s popravili podaljšajo življenjsko dobo proizvodov.

Kako bo to vplivalo na potrošnike? 

Direktivo mora zdaj uradno odobriti Svet, nato pa bo objavljena v Uradnem listu Evropske unije. Države članice jo bodo morale prenesti v nacionalno zakonodajo v roku 24 mesecev. Jaka Kranjc iz društva Ekologi brez meja pravi, da podporo seveda pozdravljajo, nastajanje pravil namreč spremljajo že od samega začetka. Kot ocenjuje, nova pravila Izboljšujejo dostop do popravil, saj zahtevajo razumne cene rezervnih delov, omogočajo rabo kompatibilnih rezervnih delov, prepovedujejo nekatere protipopravilne prakse (npr. software pairing) in državam članicam priporočajo uvedbo spodbud za popravila kot v Franciji in Avstriji. Glavna pomanjkljivost pa je, da je nabor skupin izdelkov, za katere velja, še precej omejen, saj recimo ne velja za vso elektronsko opremo in da par nedorečenih stvari omogoča izigravanje ciljev, na primer postavlja se vprašanje, kaj je to razumna cena. Kot meni, bo preteklo še nekaj časa, preden bo to imelo vpliv na nas potrošnike, načeloma pa bi moralo olajšati popravila, tako z vidika možnosti kot cene, sklene. 

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da je vsaka pobuda, ki povečuje trajnost izdelkov, dobrodošla. Bolj kot možnost popravil, je pomembno, da izdelki ob običajnem delovanju in vzdrževanju čim dlje zdržijo brez okvare, poudarjajo. Pri tem je treba omeniti, da večina držav v EU do zdaj ni poznala garancije, kot jo imamo pri nas za večino (predvsem tehničnih) izdelkov. Prav tako niso imeli zakonskih določil glede dobave rezervnih delov po izteku dvoletnega obdobja, znotraj katerega potrošnik lahko uveljavlja neskladnost (včasih stvarno napako).

Da bi določila glede popravil res učinkovito zaščitila potrošnike, bi morali doreči nekaj podrobnosti, in sicer jamstvo proizvajalca, povezano s pričakovano življenjsko dobo aparata (ni nujno, da ves čas pokrijejo vse stroške popravil, a vsekakor več kot smo vajeni do zdaj po izteku garancije), jasna informacija o ceni rezervnih delov in dela, potrebnega za zamenjavo oziroma popravilo, omejitev časa dobave rezervnih delov, stroška preverjanja smiselnosti popravila (predvsem glede cene) ne bi smel nositi potrošnik, najbrž bi bil najbolj ustrezen vložek države v obliki posebnih vavčerjev ali kaj podobnega. Med željami potrošnikov je zagotovo tudi možnost zamenjave aparata za nadomestnega v času popravila (to velja predvsem za pomembne aparate, denimo hladilnik, a tudi televizor ali mobilni telefon). Kdaj in kako to uresničiti, je seveda vprašanje, a tovrstna določila bi vsekakor naredila popravila privlačnejša, menijo na ZPS. 

"Pravica potrošnikov do popravila izdelkov bo zdaj postala resničnost. Omogočeno bo lažje in cenejše popravilo namesto nakupa novih, dragih predmetov. Gre za pomemben dosežek za parlament in njegovo zavezanost opolnomočenju potrošnikov v boju proti podnebnim spremembam. Nova zakonodaja podaljšuje pravna jamstva za 12 mesecev pri izbiri popravila, omogoča boljši dostop do rezervnih delov ter zagotavlja lažje, cenejše in hitrejše popravilo", pa po sprejetju novih pravil o pravici do popravila pravi nemški poročevalec René Repasi iz Evropskega parlamenta.

Kaj bo novega?

Kot so sporočili iz Evropskega parlamenta, bodo morali proizvajalci po novem po izteku zakonskega jamstva proizvode popraviti po razumni ceni in v razumnem času. Potrošniki pa bodo imeli dostop do nadomestnih delov, orodij in informacij o popravilu.  Prav tako spodbujajo države, da spodbujajo k popravilu v obliki bonov in skladov za popravila. Potrošnikom bodo pri iskanju lokalnih popravljavcev in trgovin s prenovljenimi proizvodi v pomoč spletne platforme.  Nova pravila zagotavljajo okrepljeno pravico do popravila, zmanjšanje količine odpadkov ter omogočajo preprostejša in cenovno dostopnejša popravila, ki bodo spodbudila sektor popravil, so prepričani v Bruslju. 

Kot pojasnjujejo v Evropskem parlamentu, bodo v skladu z novimi pravili morali proizvajalci poskrbeti za pravočasne in stroškovno učinkovite storitve popravila ter potrošnike obvestiti, da imajo pravico do popravila. Za blago, popravljeno v garancijski dobi, bo veljalo enoletno podaljšanje zakonskega jamstva, kar bo potrošnike dodatno spodbudilo, da se namesto za nov nakup odločijo za popravilo.

Proizvajalci pa bodo morali tudi po izteku zakonskega jamstva popraviti gospodinjske pripomočke, kot so pralni stroji, sesalniki in pametni telefoni, ki jih je tehnično mogoče popraviti v skladu z zakonodajo Evropske unije. Seznam kategorij proizvodov bo mogoče razširiti. V času, ko bo njihova naprava v popravilu, si bodo potrošniki lahko izposodili novo napravo. Potrošniki si lahko med popravilom napravo tudi izposodijo ali, če je ni mogoče popraviti, kot alternativo izberejo prenovljeno enoto.

Informacije o popravilu

Potrošniki bodo lahko z evropskim obrazcem z informacijami o popravilu ocenili in primerjali različne storitve popravil. Na obrazcu bodo navedeni opis napake ter cena in čas popravila. Na novi evropski spletni platformi z razdelki po državah bodo potrošniki lažje našli lokalne popravljalnice, prodajalce prenovljenega blaga, kupce izdelkov z napako ter lokalne pobude, kot so kavarniške popravljalnice, so sporočili iz Evropskega parlamenta. 

Oživitev trga popravil

Pravila naj bi okrepila trg popravil v Evropski uniji in zmanjšala stroške popravil za potrošnike. Proizvajalci bodo morali nuditi rezervne dele in orodja po razumnih cenah, ne bodo pa smeli uporabljati pogodbenih klavzul ter strojne ali programske opreme, ki bi ovirale popravilo blaga. To pomeni, da ne bodo smeli ovirati uporabe rabljenih delov in tridimenzionalno natisnjenih nadomestnih delov, ki jih nudijo neodvisni popravljavci. Prav tako ne bodo smeli odkloniti popravila proizvoda le iz ekonomskih razlogov ali ker ga je predhodno že popravil nekdo drug, so sklenili v Bruslju.

Spodbujanje cenovno dostopnih popravil

Popravila morajo postati cenovno dostopnejša, zato bodo morale vse države članice uvesti najmanj en ukrep za spodbujanje popravil, kot so denimo boni in skladi za popravilo, izvajanje informacijskih kampanj in tečajev popravljanja ter podpora za lokalne prostore, kjer bodo potekala popravila, so še pojasnili v Evropskem parlamentu.