Izračuni kažejo, da naše poti postajajo vse bolj potratne. Za stroške prevozov je še leta 2000 slovensko gospodinjstvo v povprečju namenilo 16 odstotkov proračuna. Do leta 2015 se je ta odstotek povečal na 18,5 odstotka, leta 2018  pa je narasel že na slabo petino proračuna gospodinjstva (19,6 odstotka). Zanimivo je, da se je medtem odstotek sredstev, ki ga v povprečju namenimo hrani, zmanjšal s 16,3 na 12 odstotkov, ponazarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.  

Število potnikov v prejšnjem letu v primerjavi z 2013 upadlo, in sicer v mestnem prevozu za 21 odstotkov, v medkrajevnem avtobusnem prevozu za 3 odstotke in v notranjem železniškem prevozu za 13 odstotkov. Po drugi strani pa se je  v istem obdobju lani  število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 14 odstotkov. Leta 2013 je bilo 516 avtomobilov na 1.000 prebivalcev, leta 2022 pa 571. Tega leta so imeli v vsakem slovenskem gospodinjstvu v povprečju 1,4 avtomobila, kažejo podatki statističnega urada republike Slovenije. 

Kakšna je dejanska cena osebnega avtomobila? 

Kot so izračunali na statističnem uradu, je imela Slovenija med državami članicami EU najvišji delež izdatkov, ki jih gospodinjstva v končni potrošnji namenijo prevozu. Leta 2021 so izdatki za prevoz v končni potrošnji predstavljali 16,9 odstotka. Sledila je Litva s 15,3-odstotnim deležem. V Sloveniji je bila večina izdatkov namenjena nakupu osebnih avtomobilov in njihovemu vzdrževanju (popravila, goriva). Med državami članicami EU imajo slovenska gospodinjstva najnižji delež izdatkov, povezanih s prevoznimi storitvami, še izpostavljajo. 

Ko računamo stroške avtomobila, moramo biti pozorni na vse stroške, tudi tiste skrite: "Največja sta seveda nakup vozila in gorivo, potem so tu še zavarovanja, registracija, veliko nanesejo popravila in servisi, parkirnine in parkirna mesta ter vsa oprema, obvezna in dodatna,"  je za naš portal še naštela strokovna sodelavka Focusa Marjeta Benčina. V preteklem letu so v Focusu prenovili kalkulator stroškov lastništva osebnega vozila in sedaj je možno izračunati okvirne stroške poleg vozil na bencinski ali dizelski tudi za vozila na električni ali plinski pogon.  

Ker je prevoz včasih nujno zlo, moramo posledično omejevati proračun gospodinjstva na drugih področjih, opozarjajo pri Focusu: "Ob trenutnih trendih rasti cen goriv pa se zna zgoditi, da bodo lastništvo, vzdrževanje in poraba jeklenih konjičkov postali tako dragi, da se bo mobilnost najbolj ranljivih skupin poslabšala. Ob slabi ponudbi in dostopnosti javnega potniškega prometa  to pomeni, da bo vse več prebivalcev mobilnostno revnih."

Poti, s katerimi privarčujemo denar, okoljsko škodo in negativne učinke na zdravje

V letu 2021 so prebivalci Slovenije  le 29 odstotkov svojih dnevnih poti opravili na varčen način: peš, s kolesom ali z javnim prevozom, kažejo podatki statističnega urada.

Evropski teden mobilnosti letos v ospredje postavlja prav odločitev za racionalnejše načine potovanj. "To so vsi tisti načini, ki sicer na prvi pogled ponujajo manj prestiža in udobja, a obenem zagotavljajo svetlejšo prihodnost," poudarjajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.  Različne oblike aktivne mobilnosti, kot sta na primer hoja ali kolesarjenje, uporaba javnega prevoza kot tudi sopotništvo in souporaba avtomobila pomenijo nižje stroške za posameznika, povzročajo pa tudi manj okoljske škode in prinašajo manj negativnih učinkov na zdravje.

Večja uporaba varčnih načinov mobilnosti pomeni tudi številne pozitivne posledice – na primer manjše javnozdravstvene stroške zaradi manjšega števila nesreč in bolezni, več javnega prostora, namenjenega premikanju in druženju, saj je avtomobil  najbolj potraten uporabnik prostora, kot tudi bolj zadovoljno skupnost, naštevajo na ministrstvu.

Kot izpostavljajo, je velika tudi povezava med načinom opravljanja dnevnih poti in zadovoljstvom. V današnjem vse bolj sedečem življenjskem slogu smo namreč vse manj aktivni in posledično vse težje dosegamo zdrav obseg telesne dejavnosti. Eden ključnih razlogov za to je prav  pretirana uporaba avtomobila, zaradi katere veliko časa preživimo sede, kar je prav tako skrb vzbujajoče, opozarjajo. Pomanjkanje telesne dejavnosti vpliva na razvoj nenalezljivih bolezni (na primer bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen ali rakava obolenja). Pojav teh bolezni nam skrajšuje življenje, znižuje kakovost življenja, zmanjšuje produktivnost, obenem pa tudi povečuje javnozdravstvene stroške, poudarjajo. 

Povečevanje obsega človeku, družbi in okolju prijaznih načinov potovanj je eden ključnih korakov na dolgi in zahtevni poti v bolj trajnostno prihodnost. "Evropska unija načrtuje podnebno nevtralnost do leta 2050. Da bi nam to uspelo, bomo morali – med drugim – tudi popolnoma transformirati področje prometa. Naloga ne bo lahka, saj bomo morali doseči 90-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, obenem pa zagotoviti tudi cenovno dostopne rešitve za opravljanje dnevnih poti. Kot ena od rešitev se nam ponuja na primer prevoz z vlakom, ki je dokazano najbolj trajnosten potovalni način za daljše razdalje, medtem ko sta na krajših razdaljah do pet kilometrov, torej znotraj naselij, to hoja in kolesarjenje," so spomnili na ministrstvu. 

Kako bodo evropski teden mobilnosti obeležili v slovenskem glavnem mestu? 

Boj za zeleno prihodnost bo potekal v mestih, izpostavljajo. Mesta so namreč odgovorna za 70 odstotkov svetovnih emisij ogljika in porabijo dve tretjini energije. Zato imajo ključno vlogo pri prehodu na trajnostno mobilnost – visoka gostota poseljenosti omogoča kratke razdalje med ljudmi in cilji poti, s tem pa enostavnejši prehod na varčnejše načine opravljanja poti. Kljub temu je večina mest na svetu še vedno močno odvisna od potovanj z osebnim avtomobilom, zaradi česar so odgovorna za večino globalnih emisij, povezanih s prometom; trenutno promet zahteva kar 30 odstotkov svetovne porabe energije.

Kot so sporočili iz Mestne občine Ljubljana, bo poleg številnih aktivnosti ta teden na dan brez avtomobila, v petek, 22. septembra, uporaba avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa brezplačna, prav tako parkiranje na parkiriščih P+R v upravljanju javnega podjetja Ljubljanska parkirišča in tržnice. Brezplačen prevoz z mestnimi avtobusi na prireditve v sklopu ETM bodo ves teden omogočili tudi vrtcem in osnovnim šolam v MOL.

Ta dan bodo za motorni promet zaprte nekatere ceste:

ČS Bežigrad: zapora Črtomirove ulice med 9. in 13. uro

ČS Črnuče: zapora dela Primožičeve ulice med 9. in 12. uro

ČS Moste: zapora povezovalne poti od Brodarjevega trga do Rusjanovega trga med 7. in 20. uro

ČS Trnovo: zapora Eipprove ulice med 9. in 13. uro

ČS Dravlje: zapora Kamnogoriške ceste od križišča z ulico Bratov Babnik do križišča s Čebelarsko ulico med 9. in 12. uro

Med 8. in 18. uro bo spremenjen tudi prometni režim na Cesti slovenskih kmečkih uporov (cesta na Grad). Obiskovalce tako kot vse druge dni v letu vabijo k trajnejši izbiri dostopa do Gradu – po kateri izmed pešpoti ali s tirno vzpenjačo.

Kakšne so alternative lastništvu avtomobila v tujini in pri nas? 

Zaradi visokih stroškov osebnega prevoza, nefleksibilnosti javnega prevoza in spreminjajočih se potreb prebivalcev po potovanjih, so po celem svetu platformne oblike v porastu, ugotavljajo v Focusu. V tujini je veliko večji delež potovanj opravljenih z JPP. V mestih so prisotne različne sheme 'car-sharinga'. Pri nas na primer prednjači izposoja električnih avtomobilov, ki deluje po principu porabe in je marsikomu privarčevala nakup dodatnega avtomobila. Drugje je različno, našteva Benčina, v Franciji denimo prednjači posojanje lastnega avtomobila ostalim uporabnikom (prek platform), največkrat pa gre za podjetja, ki ponujajo svoje storitve posameznikom. Storitev bodisi obračunavajo po porabi (število km in/ali minut) ali pa kot mesečno naročnino, ki morda vključuje tudi druge storitve (izposoja koles, e-skiroja ...). Marsikje so se prijele platforme za taksiste, kot je na primer Uber, ki pa jim očitajo izkoriščanje delavcev, opozarja Benčina.