Švedska je korak bližje uporabi dodatkov krmi, ki zmanjšujejo količino metana v živinoreji. Švedska agencija za varstvo okolja je namreč izdala novo poročilo na temo zmanjšanja emisij metana. Kot so poudarili, je bil razvoj na tem področju v zadnjih letih zelo hiter. V poročilu pa so dodatke krmi iz morske trave in alg označili kot enega izmed novih zanimivih dodatkov z velikim potencialom za zmanjšanje izpustov metana pri govedoreji, poroča Guardian.  Krave namreč s svojimi izločki ustvarijo ogromno toplogrednega plina metana, morska trava in alge pa so lažje prebavljive. Manjše študije  so že pred časom denimo pokazale, da so krave, ki so uživale tudi morsko travo, proizvedle do kar 80 odstotkov manj metana.

Kakšna je sploh povezava med govedorejo, metanom in segrevanjem našega planeta? 

Toplogredni plini, predvsem metan. Kot smo že poročali, je to izjemno močan toplogredni plin, ki precej vpliva na podnebne spremembe. Ker krave pri prebavljanju sproščajo metan, so izpusti v živinoreji pomemben dejavnik globalnega segrevanja ozračja. Krav je po nekaterih ocenah na svetu celo blizu 1,5 milijarde, vsaka pa v ozračje na leto v povprečju izpusti od 70 do 120 kilogramov metana. Znanstveniki zato že dlje časa iščejo načine, kako zmanjšati delež, ki ga emisije goveda prispevajo k podnebnim spremembam. 

Posebni prehranski dodatki kravam – mogoča rešitev za planet? 

Leta 2021 je kmetijski sektor na Švedskem proizvedel 3,6 milijona ton metana – od tega se je 2,9 milijona ton ustvarilo s prebavo goveda. Kot trdijo proizvajalci dodatkov iz rdečih alg, bi lahko vsakodnevno krmljenje goveda z rdečimi algami, ki vsebujejo aktivno snov bromoformom, zmanjšalo emisije metana pri govedu vse do 90 odstotkov, je zapisano v poročilu švedske okoljske agencije, ki ga povzema Guardian.  Fredrik Åkerman, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Volta Greentech, ki razvija tovarno na zahodni obali Švedske za proizvodnjo krme za govedo iz morskih alg, denimo zatrjuje, da je v svojih pilotnih projektih na dveh švedskih farmah doslej uspel zmanjšati emisije metana pri govedu za kar 80 % na dan.

A agencija hkrati poudarja, da je na tem področju potrebnega še več znanja o gojenju in uporabi takšnih dodatkov v živalski prehrani. Tako so pozvali k novim raziskavam tega področja. Emma Carlen iz švedske agencije za varstvo okolja je povedala, da verjamejo v to, da so dodatki krmi za zmanjševanje metana pri govedu na Švedskem lahko učinkovit ukrep za zmanjšanje proizvodnje metana. Kot izpostavlja, ta trenutek ni veliko drugih ukrepov, ki bi imeli v okviru trenutne stopnje živinoreje takšen vpliv. 

Prvi, ki so odkrili, da ima dodajanje morske trave in alg pozitivne učinke pri krmljenju goveda in posledično pri nižjem nastanku emisij metana, so bili sicer avstralski znanstveniki. Ugotovili so, da morska trava deluje tako, da mikroorganizmom v kravah preprečuje proizvodnjo metana, poroča Guardian. 

Medtem ko vedno več raziskovalcev ugotavlja, da imajo tovrstni dodatki pomemben potencial, švedska agencija sicer opozarja, da še vedno obstaja veliko nejasnosti in negotovosti glede dolgoročnih učinkov takih pripravkov, kar pa preprečuje masovno uporabo v večjih proizvodnih sistemih. V poročilu tako opozarjajo, da je potrebnih še več raziskav in analiz glede tovrstnih 'prehranskih dopolnil' za govedo. "Verjamemo, da je takšen način zmanjševanja emisij še vedno precej nov in da je treba opraviti še več raziskav, preden lahko zares pripravimo jasen politični ukrep," je poudarila Carlenova. 

Skrito orožje proti podnebnim spremembam

O tem, da se v morju skriva orožje v boju proti podnebnim spremembam tudi na drugih 'frontah', smo že pisali. Na sedimentnem morskem dnu se razprostirajo travniki morskih cvetnic, ki so pomembni v boju s podnebnimi spremembami. So ključni ekosistemi za številne, tudi komercialno pomembne organizme, saj zagotavljajo bivalne niše, hrano in zavetje. Zagotavljajo ekosistemske storitve, ki imajo velik pomen za dobrobit človeka, zagotavljajo zaščito obale pred erozijo, korenine in korenike stabilizirajo sedimente, listi celo upočasnjujejo vodne tokove, je za naš portal že pojasnila dr. Martina Orlando Bonaca iz Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, vodja skupine za morsko biodiverziteto. 

Morski travniki so še posebej pomembni zato, ker proizvajajo kisik in so priznani kot globalni ponor ogljika. Na hektar namreč zadržujejo dvakrat več CO2 kot deževni gozdovi in predstavljajo več kot 10 odstotkov celotnega skladiščenja ogljika v oceanih, zato je primerjava z deževnimi gozdovi več kot upravičena. Ogljik se sicer skladišči tudi v drugih morskih organizmih, pa sedimentih, pojasnjuje Orlando Bonaca. Odmrli listi morske trave pa se denimo uporabljajo tudi za večnamenska gnojila zaradi vsebnosti dragocenih makro- in mikroelementov. 

Zmanjšanje emisij metana pomembno 

Čeprav je metana v ozračju precej manj kot ogljikovega dioksida, pa mu lahko do danes pripišemo okoli 30 odstotkov krivde za dvig temperature na globalni ravni, je poročala STA. 

Metan se v ozračju zadržuje približno desetletje, vendar energijo vsrkava veliko hitreje kot ogljikov dioksid, zato se kratkoročno zmanjšanje emisij tega toplogrednega plina zdi kot hitra rešitev za omejevanja globalnega segrevanja in izboljšanja kakovosti zraka.

"Takojšnje zmanjšanje emisij metana je potrebno za omejitev povprečnega dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija," so zapisali pri IEA. Kot so poudarili, tudi znatno zmanjšanje rabe fosilnih goriv ne bo pomagalo, če bomo pri tem zanemarili metan. V tem primeru bo namreč dvig povprečne svetovne temperature do leta 2050 presegel 1,6 stopinje Celzija, je agencija še zapisala v poročilu.

Tudi svetovni voditelji so se zavezali k zmanjšanju emisij metana. Zmanjšanje tega toplogrednega plina je bila ena od ključnih zavez na podnebnem vrhu Cop26 v Glasgowu. Svetovni voditelji so na pobudo ZDA in EU podpisali dogovor, da bodo do konca desetletja za najmanj 30 odstotkov zmanjšali izpuste metana iz ravni leta 2020. Pobuda za zmanjšanje izpustov metana bi po oceni strokovnjakov lahko bila najbolj učinkovita strategija za zmanjšanje kratkoročnega globalnega segrevanja. Zavezo je podpisalo več kot 80 držav, med njimi tudi države, ki prispevajo okoli polovico globalnih izpustov metana. Z izpolnitvijo zaveze bi se samo na ta račun segrevanje do leta 2050 zmanjšalo za vsaj 0,2 stopinje Celzija.