Poznate tisti občutek, ko imate prepolno omaro, a kljub temu "ničesar za obleči"? Tudi v tem primeru največkrat obvelja Paretovo načelo 80:20. Torej, da v 80 odstotkih časa nosimo le 20 odstotkov oblačil, ki jih imamo v lasti. Kaj storimo s preostankom? Ko niso več v trendu, se oblačil običajno "znebimo". 

V Sloveniji letno tako zavržemo okoli 17.000 ton tekstila. Le 15 odstotkov odpadnega tekstila se predela na ekološki način, preostanek pa konča na odlagališčih. To pomeni, da naše "modne" razvade močno obremenijo okolje – da niti ne upoštevamo vseh virov, ki jih porabimo za izdelavo teh oblačil. Tekstilna industrija ima namreč velik vpliv na okolje v vseh procesnih fazah, tako pri pridelavi oziroma predelavi surovin kot tudi pri porabi vode, kemikalij in energije.

Obstaja pa tudi druga pot, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi pri nas. In sicer ponovna uporaba starih oblačil. S ponovno rabo namreč rešimo več izzivov sodobne družbe: prekomerno produkcijo, prekomerno potrošnjo in prekomerno odlaganje. Svoja rabljena oblačila tako raje, kot da jih odložite v zbiralnik za smeti, ponudite komu od družinskih članov, prijateljev ali znancev. Lahko pa jih odnesete v trgovine z rabljenimi oblačili, oddate v zbiralnike za tekstil, ali podarite v dobrodelne namene. 

V okviru Zelenega tedna smo tudi v našem podjetju posvetili več pozornosti tej pereči težavi. Zaposlene v podjetju smo pozvali, naj "odhrčkajo" svoje omare in oblačila, ki jih ne nosijo več, ponudijo komu drugemu. V glavnem studiu so si lahko na mini modnem bazarju zaposleni izmenjali ta oblačila. Tista, ki ostanejo, pa bomo predali Rdečemu križu in Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje, nesezonska oblačila pa Humani. 

Kam z rabljenimi oblačili?

V Rdečem križu Slovenije (RKS) so v lanskem letu socialno ogroženim posameznikom in družinam razdelili 250,4 tone rabljenih oblačil. "Po pomoč pridejo socialno ogroženi posamezniki in družine oziroma osebe, ki živijo v skromnih razmerah in z dohodki, ki ne zadoščajo za dostojno preživetje," so nam pojasnili v RKS. 

Tudi v Zvezi prijateljev mladine Moste-Polje sprejemajo rabljena oblačila, ki jih nato razdelijo uporabnikom, ki so vključeni v njihova humanitarna programa Veriga dobrih ljudi in Botrstvo v Sloveniji. "Vsako leto prejmemo približno 10 ton rabljenih oblačil, ki nam jih donirajo posamezniki. Žal vsa oblačila niso primerna, saj prejmemo tudi strgana in umazana, česar seveda ne moremo posredovati naprej," nam je pojasnila Ana Čufer iz ZPM Moste-Polje. 

Kljub naraščajočemu trendu trgovin z rabljenimi oblačili v organizaciji za zdaj ne opažajo upada podarjenih oblačil. "Z veseljem sprejmemo oblačila, ki so lepo ohranjena, ustrezna za ponovno uporabo in niso poškodovana. Skratka takšna, s katerimi bi oblekli tudi svojega otroka. V našem skladišču primanjkuje predvsem najstniških oblačil, največ pa jih prejmemo za naše najmlajše, med 0 in 1 letom starosti. Pri donacijah nimamo nobenih omejitev, vsak lahko podari toliko oblačil, kolikor jih želi," je poudarila Čuferjeva. 

V RKS pa pravijo, da jim vedno najbolj primanjkuje spodnjega perila in nogavic ter moške obutve. Preostalih zbranih oblačil pa je običajno dovolj za oskrbo tistih, ki potrebujejo tovrstno pomoč. 

Če bi tudi vi radi svoja rabljena in neuporabljena oblačila podarili v dobrodelne namene, je pomembno, da se postavite v kožo prejemnika. Bi vi nosili oblačilo, ki ga nameravate podariti? Je to čisto, nepoškodovano, funkcionalno in v dobrem stanju? "Mogoče se nekateri ne zavedajo, da umazanih ali celo poškodovanih in raztrganih oblačil ne moremo sprejemati in jih tudi potem ne delimo naprej, saj želimo ljudem pomagati, ne pa jih še dodatno stigmatizirati," so opozorili v RKS. 

Ravno zato vsa donirana oblačila sodelavci in prostovoljci tako RKS kot ZPM Moste-Polje pregledajo, sortirajo in pripravijo za delitev. "Oblačila, ki so neuporabna, se odda podjetjem, ki se ukvarjajo s predelavo oblačil, tako tudi na tem področju podpiramo in spodbujamo trajnostno uporabo," so poudarili v Rdečem križu. 

V ZPM Moste-Polje morajo prav tako zavreči del oblačil, ki so strgana, umazana in neprimerna za nadaljnjo uporabo. "V letu 2022 smo zavrgli okoli štiri tone oblačil, ki so bila bodisi strgana bodisi umazana, kar nam zelo oteži delo. Naš cilj je namreč omogočiti našim uporabnikom čim boljše življenje in osnova za to so gotovo tudi čista in cela oblačila. Zato bi bilo naše delo znatno olajšano, če bi vsi, ki želijo donirati oblačila že sami napravili selekcijo in sprejeli, da sprejemamo le primerna oblačila," so pozvali. Kot dodajajo, so njihovi uporabniki zelo veseli in izredno hvaležni za vsa oblačila, tudi če prihajajo iz druge roke. "Zato pa je še toliko bolj pomembno, da jim res podarimo oblačila, ki so primerna oziroma cela in čista," pravijo. 

Projekt izmenjave 'vintage' oblačil za donirane izdelke

V skladiščih Rdečega križa pa pogosto ostajajo tudi posamezna oblačila, ki bi jih lahko opredelili kot "vintage". Zato nekatera območna združenja, kot je denimo RKS – OZ Ljubljana, organizirajo tudi t.i. izmenjevalnice. Na teh dogodkih "blagovne menjave" si obiskovalci lahko izberejo rabljena, "vintage" oblačila, ki jih zberejo v Humanitarnem centru v zameno za kakšno drugo donacijo. "Ideja izmenjevalnice se je oblikovala zaradi, na eni strani, velike količine rabljenih starejših oblačil, ki so v Humanitarnem centru ostajala ali pa bila odpeljana v predelavo drugam, in enoličnosti prehranskih paketov pomoči Rdečega križa na drugi. Julija 2013 je ekipa izvedla prvi dogodek in od takrat izvajamo redne mesečne Izmenjevalnice vsak 3. petek v mesecu," so zapisali v RKS. 

Izmenjevalnica poteka tako, da obiskovalci prinesejo prehranske izdelke, higienske pripomočke, čistila ali šolske potrebščine. Glede na število doniranih izdelkov prejmejo kupone – en doniran izdelek je en kupon. Oblačila in predmeti, ki so na voljo v izmenjevalnici, pa so razporejeni v priporočene vrednostne razrede od ena do 10. Na primer, v zameno za en doniran izdelek lahko obiskovalec dobi rutko, kravato ali kozarec. Za štiri donirane izdelke obleko, za 10 kovček. Če kakšen kupon ostane, pa ga lahko "unovči" na naslednjih izmenjevalnicah. 

S tem dobrodelnim projektom krepijo solidarnost pri ljudeh, hkrati pa ozaveščajo tudi pomen ponovne uporabe. V okviru izmenjevalnice razvijajo tudi delavnice reciklaže oblek in predmetov. Več o projektu lahko preverite na njihovi spletni strani. 

Z vašimi rabljenimi oblačili lahko pomagate najrevnejšim prebivalcem sveta

Že 20 let pa v Sloveniji deluje tudi Humana, mreža organizacij, ki delujejo na lokalni in internacionalni ravni. Njihovo osnovno poslanstvo je pomagati najrevnejšim prebivalcem sveta in vsakomur, ki izrazi potrebo po oblačilih. Zbrana oblačila in obutev reciklirajo ali prodajo naprej. S tem pa "ubijejo dve muhi na en mah", saj poskrbijo, da rabljen tekstil ne pristane v okolju, hkrati pa ima njihovo delo tudi humanitarno noto. 

"Celoten dobiček od prodaje oblačil namenimo za razvojne projekte v Afriki. Humana Slovenija podpira več projektov v afriških državah Mozambik, Zambija in Zimbabve na področjih zdravstva, šolstva in kmetijstva z namenom olajšati življenje posameznikov in jih naučiti veščin za prihodnost. Projekti, v katerih sodelujemo so: zdravstveni programi v Mozambiku TCE Communitiy Testing Gaza, E8 Malaria Programme, MOsaswa – Malaria Program Maputo Province, ter drugi programi; Children's town Malambanyama v Zambiji, Farmer's Club Mosvingo v Zimbabveju in Child Aid v Zambiji," nam je pojasnila Saška Susman, vodja Humana Slovenija. 

Sprva so imeli po Sloveniji postavljene zgolj zabojnike za zbiranje rabljenih oblačil. Septembra 2021 pa so odprli tudi prvo fizično trgovino na Stritarjevi v Ljubljani. Danes tako v Sloveniji deluje že šest trgovin, poleg treh v Ljubljani, še po ena v Celju, Domžalah in Kranju. "Odnos do rabljenih oblačil se je v teh dveh dekadah v Sloveniji drastično spremenil. Ponovna uporaba materialov je danes nuja, ne izbira," je poudarila vodja Humana Slovenija. 

Pa veste, kaj vse lahko odložite v njihove zbiralnike? "V Humanine zabojnike sodi še uporaben tekstil, torej takšen, ki bi ga nekdo še nosil. Vanje sodijo oblačila, obutev, hišni tekstil (posteljnina, brisače, zavese, prti, ...), modni dodatki (torbice, pokrivala, rute, ...) in plišaste igrače," je pojasnila vodja Humane. V zabojnike pa nikar ne odlagajte uničenega ali umazanega tekstila, prav tako vanje ne sodijo tekstilni polizdelki ali denimo elektronski predmeti ipd. Tovrstne stvari lahko odnesete v lokalne zbirne centre.

Ker Humana v Sloveniji za zdaj še nima sortirnice tekstila, vsa zbrana oblačila pošljejo v specializirane sortirnice v tujino. "Analize so pokazale, da gre kar 67 odstotkov vsega tekstila v ponovno uporabo. 23 odstotkov gre v reciklažo, npr. upcycling, industrijske krpe, polnila za prešite odeje ipd. Tekstilnega odpada je cca devet odstotkov in gre v večini v sežig za cementno industrijo, kjer tako pridobijo potrebno toplotno energijo," je pojasnila Susmanova.

Koliko Slovenci posegajo po rabljenih oblačilih?

Če bi nosili oblačilo dvakrat več kot do sedaj, bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 44 odstotkov. Ekologi brez meja so že pred časom opozorili, da si v Sloveniji še vedno premalo oblačil izposodimo ali kupimo "iz druge roke". Kot so ugotovili, delež prodaje rabljenih oblačil v primerjavi z nakupom novih znaša le 0,62 odstotka, še nižji pa je delež izposoje. 

Susmanova pa je optimistična, da se stvari počasi obračajo. "Pravijo, da na mladih svet stoji in z zagotovostjo lahko rečemo, da drži tudi v tem primeru. Mladi so znatno bolj ozaveščeni glede ponovne uporabe in so tudi v naših trgovinah večinska stalnica. Najbolj posegajo po popularnem "Vintagu" in tudi drugih trendovskih kosih. Pozornost namenjajo tudi sestavi materialov, s tem, da so tisti iz naravnih materialov med bolj iskanimi," je pojasnila. Dodaja, da čeprav Slovenci za drugimi Evropejci (Britanci, Nemci, Švedi itd.) zaostajamo pri nakupovanju rabljenih oblačil, pa se tudi pri nas trend nakupovanja v t.i. "second hand" trgovinah iz leta v leto povečuje. Kar delno pripisuje tudi vse večji in boljši ponudbi na trgu. 

Rabljena oblačila so tudi cenovno dostopna, sploh če upoštevamo, da so v trgovinah z rabljenimi oblačili predvsem oblačila iz kakovostnih materialov. "Tako lahko kupimo kratko majico že za dva evra ali pa kak ekskluziven kos, npr. Guccijevo torbico za 30 evrov. Neko splošno merilo pa je, da v trgovinah najdemo dobro ohranjena oblačila za približno tretjino nove cene," pravi Susmanova.

Kaj lahko vsak posameznik naredi na področju zmanjšanja tekstilnih odpadkov? "Predvsem se je pred nakupom potrebno vprašati, če posamezni kos oblačila zares potrebujemo. Naj ne bo merilo poceni, ali pa razni reklamni magneti, ki nas hitro prepričajo v nasprotno. Izbirajmo manj in bolj kvalitetno. Konec koncev so študije pokazale, da v povprečju oblačila ponosimo sedemkrat premalo. Torej bi vsak kos lahko nosili sedemkrat dlje," je poudarila Susmanova.