Kot smo že poročali, so znanstveniki izračunali, da bi se morali ljudje v razvitem svetu odreči 90 odstotkom mesa in 60 odstotkom mlečnih izdelkov na svojih jedilnikih. V raziskavi, ki je bila predstavljena v reviji Lancet, je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav.  Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.

V Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanotera so se pridružili naporom za ozaveščanje, kako lahko s prehrano pomagamo planetu, in začeli izvajati projekt Podnebni meni. S projektom spodbujajo nizkoogljično pridelavo in potrošnjo hrane, namen projekta pa je tudi ozaveščanje o netrajnosti trenutnih prehranskih sistemov in prehranskih navad, o potrebnih spremembah na tem področju in o nizkoogljičnih alternativah za prehranske odločitve posameznikov. Z Niko Tavčar, vodjo projektov pri Umanoteri, smo se pogovarjali o projektu in ugotovitvah, kako izbira, kaj bo na našem krožniku, vpliva na naš planet. 

Pot do trajnostne, podnebno nevtralne družbe ni mogoča brez spremembe našega načina prehranjevanja, opozarjate. Zakaj in koliko ljudi bi po vaših ocenah moralo spremeniti način prehranjevanja, da bi to imelo učinek na naš planet? 

Svetovni sistem oskrbe s hrano v trenutni obliki povzroči skoraj tretjino vseh antropogenih izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe. Sedanji način proizvodnje hrane poleg tega vodi v pospešeno izginjanje biotske raznovrstnosti, kar ogroža obstoj človeške civilizacije. Kmetijstvo namreč s pretirano uporabo kemično-sintetičnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin slabša kakovost tal in vode ter posledično vpliva na izumiranje rastlinskih in živalskih vrst. Velika žrtev kmetijstva so tudi opraševalci, ki so nujni za to, da si sploh lahko pridelamo hrano. Ne smemo pozabiti tudi na negativne vplive takšne proizvodnje na naše zdravje. Sektor z največjim vplivom na podnebne spremembe v kmetijstvu je živinoreja, zato je uživanje čim manj mesa in mlečnih izdelkov eden izmed najučinkovitejših ukrepov za podnebno nevtralno družbo, ki jih lahko sprejmemo na ravni posameznika. S svojimi vsakodnevnimi odločitvami glede hrane, ki jo porabimo, namreč usmerjamo tudi ponudbo hrane na naših trgovskih policah in tako posredno vplivamo na njeno proizvodnjo. Sprememba načina prehranjevanja je nujna predvsem v razvitih državah zahodnega sveta, v katerih je poraba hrane živalskega izvora nevzdržno velika. To velja tudi za Slovenijo, saj pojemo dva- do trikrat več mesa, kot bi bilo dobro – ne samo za okolje, ampak tudi za naše zdravje.

Kakšen vpliv na naše okolje ima naša vsakodnevna izbira hrane? Kako prijazen do okolja je 'moderni' način prehranjevanja ? 

Trenutno prevladujoči način prehranjevanja v zahodnem svetu okolju ni naklonjen. V zadnjih desetletjih se je povečevala poraba mesa, rib ter mleka in mlečnih izdelkov. Velik delež prehrane predstavlja energetsko potratna predelana in zapakirana hrana. Preden pride na naše krožnike, hrana pogosto prepotuje tisoče kilometrov. Vse to povečuje ogljični odtis naše prehrane. In nenazadnje – vse preveč hrane pristane med odpadki. Ko zavržemo hrano, vržemo stran vse naravne vire, ki so bili porabljeni pri njeni proizvodnji.

Sicer velja izpostaviti, da se v zadnjem času vse več ljudi odloča za potrošnjo podnebju prijaznejše hrane. Jesti »okolju prijazno« postaja vse bolj priljubljeno predvsem med mladimi, v tej smeri pa gre tudi ponudba. Na trgovskih policah je tako že kar nekaj časa mogoče najti rastlinske napitke, s katerimi nadomeščamo mleko, in rastlinske nadomestke mesnih izdelkov. Vse bolj v ospredju je tudi ekološko pridelana hrana lokalnega izvora. Počasi si iz laboratorijev na naše krožnike utira pot tudi kultivirano meso, katerega proizvodnja bo v prihodnosti verjetno v veliki meri nadomestila živinorejo.

Katere izbire so z okoljskega vidika najbolj obremenjujoče? 

Z okoljskega vidika je najbolj obremenjujoča izbira hrane živalskega izvora – mesa in mlečnih izdelkov. Živinoreja povzroča velike izpuste toplogrednih plinov, prav tako pa je potratna z vidika rabe vode in kmetijskih zemljišč. Za pašo živine in za pridelavo beljakovinskih rastlin za krmo, kot sta soja in koruza, so potrebna velika območja, pri tem pa meso in mlečni izdelki na svetovni ravni zagotavljajo zgolj 18 % kalorij in 37 % beljakovin za človeško prehrano. Najbolj problematična je pri tem proizvodnja govedine in mleka, ki je odgovorna za največji delež izpustov toplogrednih plinov. Vendar pa je tudi pridelava ostalih mesnih proizvodov, npr. jagnjetine ali ovčetine ter perutnine, za okolje veliko bolj obremenjujoča od pridelave rastlinske hrane za ljudi.

Okolju manj prijazna je tudi industrijsko predelana in zapakirana hrana, katere proizvodnja je energetsko intenzivna, dodatno pa okolje obremenjuje večinoma plastična embalaža. Predelana hrana poleg tega pogosto vsebuje tudi palmovo olje, ki zaradi večinskega intenzivnega monokulturnega načina proizvodnje in izsekavanja tropskih gozdov za pridobivanje obdelovalnih površin predstavlja velik okoljski in družbeni problem.

Kaj je stalnica na podnebnem meniju, ki je prijazen do našega okolja? 

Na takšnem podnebnem meniju je stalnica hrana rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava in oreški, dober in okolju prijazen vir energije pa so tudi žitarice in stročnice, ki bi v naši prehrani morale zavzemati največji delež. Priporočljivo je tudi izbirati sezonsko hrano, ki je pridelana lokalno, na ekološki način, in je čim manj predelana in zapakirana. Ekološka pridelava v primerjavi s konvencionalnim kmetijstvom ne povzroča samo manjših izpustov toplogrednih plinov, ampak z izboljševanjem kakovosti tal in biotske raznovrstnosti tudi povečuje odpornost oskrbe s hrano na podnebne spremembe.

Z določenimi živili, npr. s kavo ali čajem, se ne moremo oskrbeti iz lokalne pridelave, zato pri nakupu izdelkov iz drugih delov sveta izbiramo izdelke iz pravične trgovine. Stalnici pri odločitvi za podnebni meni pa sta tudi preudarno ravnanje s hrano in preprečevanje nastanjanja odpadne hrane.

Ali za načrtovanje takšnega jedilnika potrebujemo več časa in denarja kot za pripravo 'običajnih obrokov'?

Sploh ne. Ko enkrat poznamo načine, kako se lahko oskrbimo s podnebju prijaznejšo hrano, nam priprava vzame enako ali pa še manj časa kot priprava »običajnih« (po navadi mesnih) obrokov. Podnebju prijazno prehranjevanje namreč še nikoli ni bilo lažje kot danes. Veliko slovenskih gospodinjstev ima svoje vrtičke. Lokalno pridelano ekološko hrano lahko kupimo tudi na bližnjih kmetijah, na tržnici ali kar po spletu. V živilskih trgovinah nam podnebju prijaznejšo hrano pomagajo prepoznavati okoljski certifikati in znaki, kot je znak za ekološko kmetijstvo. Za oskrbo z okolju in zdravju prijazno hrano se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja skupnostno naročanje in partnersko kmetijstvo. To zmanjšuje stroške pridelovalcev in potrošnikov, hkrati pa tudi krepi povezovanje v lokalnih skupnostih.

Na odločitev za prehranjevanje na podnebju prijazen način pa lahko gledamo tudi kot na priložnost za raziskovanje tradicionalnih in novih okusov ter načinov priprave hrane. Na spletnih straneh (slovenskih in tujih) s kulinarično vsebino najdemo številne recepte, ki so nam pri tem lahko v pomoč, svoja družabna srečanja pa lahko izkoristimo za druženje že ob pripravi hrane – preprosto se dogovorimo, da se dobimo že prej, in s skupnimi močmi pripravimo nove »podnebju prijazne« jedi, ki jih na koncu seveda tudi preizkusimo.

Kateri so majhni triki, ki jih ni težko uvesti v prehrano in s katerimi lahko na preprost način pomagamo ali nehamo škodovati okolju?

V prvi vrsti se odločimo za povečanje deleža rastlinske hrane v svoji prehrani in mesni obrok nekajkrat na teden nadomestimo z njegovo rastlinsko alternativo. Gre za majhno spremembo jedilnika, ki pa je koristna tako z okoljskega kot z zdravstvenega vidika. Ravno tako je priporočljivo, da mlečne izdelke občasno nadomestimo z njihovimi rastlinskimi alternativami – namesto navadnega mleka tako vsakodnevni kavi ali čaju dodamo ovseni ali sojin napitek. Kupujmo sezonske jedi in raje kot po »eksotičnih živilih«, kot sta avokado in mango, posegajmo po lokalno pridelanih zelenjavi in sadju – v jesenskem času so to jabolka, hruške in kakiji. Namesto v najbližji supermarket po nakupih raje zavijmo k ekološkim pridelovalcem v okolici, z njimi pa se lahko povežemo tudi po spletu.

Z vidika odpadne hrane pa je koristno, da tedensko načrtujemo jedilnik, s čimer se izognemo nakupu prevelikih količin hrane, ki jo potem zavržemo. Če nam sadje ali zelenjava ostane, jo predelajmo v juhe ali smutije, ki jih lahko po potrebi tudi zamrznemo in porabimo ob primerni priložnosti.

Spomnimo