Ljudje pogosto zavržemo naprave ali izdelke že ob prvi okvari, pa naj bodo to gospodinjski ali elektronski aparati, čevlji, oblačila ali morda igrače. Namesto da bi plačali popravilo, izdelke pogosto raje zamenjamo z novimi. 

Rezultat tega je, da na tone izdelkov, ki bi se jih dalo popraviti, pristane na smetiščih, kjer zvišujejo kupe odpadkov, ki vztrajno rastejo, po celem svetu pa se ukvarjamo s težavo, kam jih še odlagati. Na drugi strani z vsakim novim kupljenim izdelkom prispevamo k ogljičnemu odtisu, ki pospešuje podnebne spremembe.  

Leta 2016 so na Švedskem tako utrli pot načinu zero waste (nična poraba) z idejo o davčni olajšavi za rabljene predmete in popravila, s katero so polnili naslovnice svetovnih medijev. Švedska si namreč prizadeva za ničelno stopnjo odpadkov. 

To pomeni prehod iz recikliranja na ponovno uporabo, kamor usmerjajo svoja prizadevanja. Eno pomembnih vodil je ozavestiti ljudi, da si kot potrošniki delijo in ponovno uporabijo vse vrste pripomočkov, oblačil, pohištva, njihove delovne prostore in celo domove.  In čeprav so na Švedskem izpuste od leta 1990 uspeli znižati za skoraj četrtino, so izpusti, povezani s potrošništvom, še naprej rasli. Odločili so se, da je treba trend obrniti.

Leta 2017 so Švedi oklestili davek iz 25 % na 12 % za rabljena kolesa in oblačila, prav tako tudi na njihova popravila. 1. julija 2022 pa se bo davčna stopnja znižala na šest odstotkov.

Bo temu sledila tudi Slovenija? 

Zakaj ne bi po tej poti šli  tudi v Sloveniji, se sprašujejo Mojca Žganec Metelko, direktorica Zavoda KNOF, Živa Kavka Gobbo, predsednica društva za sonaraven razvoj Focus, direktorica Zavoda za pravično trgovino 3 Muhe Živa Lopatič  in Urša Zgojznik, predsednica Ekologov brez meja. Na vlado so v teh organizacijah namreč včeraj naslovili predlog za podobno rešitev tudi pri nas. 

Živa Kavka Gobbo je pojasnila, da je Evropska komisija pred kratkim sprejela novo direktivo, ki omogoča večjo fleksibilnost državam članicam pri oblikovanju stopenj DDV za ponovno uporabo in popravila ter izposojo. ''Nižja davčna stopnja v sektorju ponovne rabe in popravil bi pomenila zmanjšanje pritiska na rabo naravnih virov, saj spodbuja ponovno uporabo že obstoječih materialov. Hkrati pa to zmanjšuje tudi količino nastalih odpadkov. Zato si želimo, da bi slovenska vlada prepoznala prednosti novih možnosti spodbujanja sektorja ponovne rabe.''

Kot poudarjajo, bi se z znižanjem, ničnim davkom na dodano vrednost ali pomembnimi davčnimi olajšavami brez zahtevnih administrativnih postopkov za storitve predelave in popravil ter prodajo blaga iz druge roke ne le izboljšala kakovost okolja in učinkovitost izrabe virov, temveč bi se tudi spodbudilo lokalno ustvarjanje novih, zelenih delovnih mest.

Zato so vladi predlagali 0 % stopnjo DDV pri prodaji, popravilu in predelavi izdelkov iz druge roke, saj je bil davek plačan pri nakupu novega izdelka. Prav tako so predlagali nižjo stopnjo DDV za storitve popravila in nadgradnjo (upcycling) izdelkov in nižjo stopnjo DDV na storitev popravila pohištva in druga popravila (bela tehnika, dežniki…) ter uvedbo davčnih olajšav za podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo, popravilom in prodajo izdelkov iz druge roke. 

To bi potrošnika spodbudilo k uporabi in nakupu rabljenih oblačil in predmetov, mu približalo popravila predmetov, po drugi strani pa bi spodbudilo organizacije in podjetja, da zaženejo aktivnosti na področju popravil, predelave in ponovne rabe (storitve, izdelki in materiali): "Take aktivnosti bi prispevale k zmanjšanju količine nastalih odpadkov in povečanju števila zelenih delovnih mest v lokalnem okolju," so prepričani. 

Poleg Švedske so podobno pot ubrali tudi na Irskem, Malti, Nizozemskem, v Franciji in Avstriji

Kot so poudarili v okoljskih organizacijah, Švedska pri tem že dolgo ni več osamljen primer. Več držav članic EU je namreč že sprejelo zakonodajo, ki omogoča davčne olajšave pri prodaji rabljenih predmetov ali izvajanju popravil, predvsem takih, ki presegajo manjša popravila, da se lahko uporabljajo nižje stopnje DDV za opravljanje storitev predelave odpadkov: manjša popravila koles, čevljev, usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila. 

''V nekaterih primerih je olajšava namenjena tudi potrošnikom kot spodbuda, da izdelkov ne zavržejo, temveč podarijo organizacijam, ki se ukvarjajo s ponovno rabo ali jih popravijo in jim s tem podaljšajo življenjsko dobo,'' so pojasnili. 

Davčne olajšave na popravila in izdelke ponovne rabe so tako že vpeljali na Irskem, v Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, Poljskem, Finskem, Švedskem in v Franciji. Podobno so take aktivnosti že udejanjene na Švedskem, v Avstriji in Španiji, naštevajo. 

Evropska komisija prepoznala potrebo po trajnostnem ravnanju in zmanjšanju odpadkov

Potrebo po trajnostnem ravnanju s tekstilom in predvsem zmanjšanju odpadkov je zdaj zaznala tudi Evropska komisija in to vključila v Kažipot strategije EU za trajnostni tekstil, ki med drugim predvideva cilje, ki bi močno povečali ponovno uporabo in recikliranje, pa tudi zeleno javno naročanje na ravni celotne EU, izpostavljajo v okoljskih organizacijah. 

Hkrati pa bi morala vključevati tudi spodbudo iniciativam, ki spreminjajo naš način življenja in razvoj trajnostnih poslovnih modelov, kakršen je tudi izdelek kot storitev – na primer izposoja, pravijo v nevladnih organizacijah. 

Nevladne organizacije so namere Evropske komisije, ki jih izraža v Akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo in Kažipotu strategije EU za trajnostni tekstil analizirale in pripravile tudi svoj predlog Strategije za trajnostni tekstil, oblačila, usnje in obutev, ki med drugim izpostavlja, da sta za soočanje z ogromno količino odpadkov v EU ključni predvsem dve stvari: prva je preprečevanje nastajanja odpadkov, to je podaljševanje življenjske dobe izdelkov, popravila in ponovna uporaba, šele druga je recikliranje. 

Izpostavlja pa tudi, da so socialna podjetja integralni del verige krožnega gospodarstva in že izvajajo dejavnosti z okoljskim in družbeno-ekonomskim učinkom, saj ustvarjajo zelena delovna mesta v lokalnem okolju. Zato ugotavljajo, da obstaja velika potreba po podpori socialnim podjetjem, ki že spodbujajo ponovno uporabo, donacije izdelkov, popravila in uporabo izdelkov iz druge roke v celoti. Kot enega izmed možnih načinov spodbude pa navajajo tudi fiskalne ukrepe, na primer prek vpeljave davčnih olajšav za popravila, predelavo in prodajo rabljenih predmetov, so še dodali v okoljskih organizacijah.