Nejc, kako to, da si telesni aktivnosti dodal pobiranje odpadkov v okolici? 

Že kot mladega skavta so me navduševale besede ustanovitelja gibanja: "Pustite svet za spoznanje boljši, kot ste ga prejeli." To je čez leta nekako postalo življenjsko vodilo, ki mu skušam slediti na različnih področjih, naj gre za okolje, medsebojne odnose, delo … Aktivno pobiranje smeti pa se je začelo takrat, ko sem spoznal svet supanja. Kadar sem med veslanjem naletel na smet, nisem imel srca, da bi jo pustil v vodi. Ko pa sem na začetku epidemije začel na svojih rednih tekaških poteh opažati vedno več nesnage, je bilo treba nekaj ukreniti. Lahko se pritožujem ali pa se sklonim, smet poberem in jo enostavno odložim v najbližji koš. Že kot skavtski voditelj sem moral voditi z zgledom. Mislim, da je to najboljši način, kako druge spodbuditi k aktivnosti.

To počneš sam? 

To počnem največkrat sam, najpogosteje med tekom, med supanjem pa večinoma s svojo partnerko, ki me je spoznala s skupnostjo Bananaway, ki med drugim organizira tudi spuste po slovenskih rekah s ciljem očistiti rečne struge. 

Je t. i. plogging, pobiranje odpadkov med tekom, res omejen le na tek? Očitno potrebujemo le voljo, pa lahko skoraj vsako dejavnost spremenimo v okolju prijazno.

Načeloma je lahko to katerikoli šport, ki mu dodamo pobiranje smeti: kolesarjenje, rolanje, pohodništvo, nordijska hoja, pa tudi sprehajanje svojega kosmatinca. S tem nekako združimo prijetno s koristnim. Za začetek je res potrebna volja, pa tudi želja, da smo sami del sprememb. Dobremu telesnemu počutju se pridruži še pozitivni občutek, saj smo naredili dobro delo.

Ali tehtaš vse odpadke, ki si jih nabral? Oziroma imaš kakšno količinsko oceno, koliko odpadkov si v vsem tem času zbral?

Žal nabranih smeti ne tehtam. Med supanjem po navadi poberem toliko smeti, da še imam nadzor nad plovilom. No, včasih tudi malce "pretiravam". Če naletim na smeti v vodi, jih moram pobrati še v tistem trenutku, saj jih jutri tam zagotovo več ne bo. Po tekaških stezah in gozdnih poteh svojega kraja tečem po 2–3-krat tedensko in v povprečju poberem za eno nakupovalno vrečo odpadkov na tek. Žalostno pri tem je, da lahko v obdobju enega tedna na isti stezi naletim na nove odpadke.

Kaj te je na tej poti najbolj presenetilo? Si kdaj naletel na kakšno nenavadno 'najdbo'? Kaj pa najbolj nenavadno mesto, kjer si našel odpadke?

Naletel sem že na kar nekaj "trofej", ena je bil zagotovo star avto, ki ga je lastnik odvrgel s pečine, vendar so vozilo pred padcem v jezero ustavila drevesa. Najbolj nenavaden kraj pa je najbrž bila planinska skrinjica, v kateri se je namesto žiga nahajal uporabljen vložek.

Ti je v spominu še posebej ostala kakšna 'akcija' in koliko odpadkov ste odstranili?

Zelo rad se udeležujem vsakoletnih čistilnih akcij v naši občini in tudi letošnje leto ni bilo izjema. Najbolj mi je v spominu ostala čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu leta 2010, ki do danes velja za največjo čistilno akcijo v Sloveniji. Takrat sem se akcije udeležil kot skavt in še danes sem presenečen nad količino odpadkov, ki smo jo nabrali v zgolj enem dnevu. Takrat smo za isti cilj delovale vse generacije in prav nepopisljiv je bil občutek, ko skupaj stopijo celotna krajevna skupnost, občina, država. Nekako sem upal, da nam česa takega ne bo treba kmalu ponoviti, a zadnji trendi ne kažejo na to …

Kaj pa najpogosteje puščamo za seboj?

V tem času "puščamo" za sabo predvsem pločevinke od piva in energijskih pijač, embalažo od hrane, ob sprehajalnih poteh se najde veliko pasjih vrečk (s kakci), veliko pa je tudi mask za enkratno uporabo. Svoj prosti čas rad preživljam na vodi, v hribih in na gozdnih trasah, zato me skrbi, kje vse se v dobrem letu že nahajajo zaščitne maske. Če so živali v gozdu spretne z raznašanjem plodov rastlin, je človek očitno enako dober z raznašanjem smeti … Med nami pa so še vedno vrečke. Trgovine so sicer odstranile plastične nakupovalne vrečke in uvedle papirnate ali tiste iz recikliranih materialov. Vseeno pa za sadje večina še vedno ponuja male plastične vrečke, ki pa so manj trpežne in uporabne, kar hitro pa razpadejo na manjše delce. Teh vrečk je sedaj tudi največ v naravi. Med tekom pogosto sam naletim na kakšno in po navadi za pobiranje smeti sploh ne potrebujem svoje.

Kaj si opazil med koronsko krizo? Se je število odpadkov zmanjšalo ali povečalo? 

Ja, v tem času se je precej povečala količina odpadkov, predvsem embalaže za hrano in pijačo. Mislim, da lahko povečanje tovrstnih odpadkov v naravi povežemo z zaprtjem gostinskih obratov. Ljudem je druženje ob hrani in pijači seveda manjkalo in so se začeli dobivati drugje – na klopcah parkov, jezer in gozdnih jas, kjer sicer teh odpadkov v takšni obsežnosti prej ni bilo. So pa pozabili, da njihovih smeti v tej situaciji ne bo pospravil natakar, saj jih v naravi pač ni. Če človek v neki zadevi ne vidi več vrednosti, jo bo prej zavrgel. Sem mnenja, da je smetem treba ponovno dati vrednost, mogoče v obliki kavcije za povratno embalažo. Denarja nihče ne meče proč. Če bi imeli to področje urejeno še pred epidemijo, bi zagotovo imeli sedaj manj odpadkov v naravi. Čeprav spodbujam razpravo o ekologiji, sobivanju z naravo in trajnostnem razvoju, je že skrajni čas, da iz besed preidemo v vidna dejanja.

Pa ti je že uspelo koga prepričati, da ti sledi pri tvojih akcijah?

Odzivov, kot so "bravo", "vsaka čast", "priden", je kar veliko in tudi to je spodbudno, vendar pa si bolj želim, da mi poleg besed še kdo pod komentarje pošlje svojo sliko z nabrano vrečo smeti, ki jo je nabral med svojo aktivnostjo. Rad si pa predstavljam, da sem s svojo aktivnostjo koga resnično navdušil za isto početje.

Kaj bi rad sporočil ljudem, tako tistim, ki za seboj puščajo odpadke, kot tistim, ki bi morda želeli pomagati na poti k čistejšemu okolju?

Živimo v instant svetu, kjer tako predmete kot odnose kar zavržemo, ko ne delujejo več ali ko od njih nimamo več koristi. V življenju se vse obrne in smeti bodo slej ko prej pristale na našem krožniku. Najlažje je reči "ah, pa naj pobere tisti, ki je to odvrgel" in iti naprej – dejstvo pa je, da nemarnež zagotovo ne bo prišel nazaj in tega pospravil. Tudi ko gre za okolje, moramo sprememba biti mi sami. Nismo le kaplja v morje. Če vsak izmed nas naredi majhen korak na tem področju, lahko veliko prispevamo k čistejši in lepši prihodnosti svojega planeta. Zato ob naslednjem sprehodu, teku ali drugi aktivnosti vzemite s seboj še kakšno vrečko in če najdete "vsiljivca", ga poberite. Spremenite zadevo v igro in izzovite svoje prijatelje, da naredijo enako. Uspeh lahko objavite na družbenih omrežjih in naj se igra nadaljuje. Seveda pa si ne pozabite umiti rok.