Raziskava, v kateri so se osredotočili na prehranjevalne navade mladih v Sloveniji,  je pokazala, da so za mlade pomembne vrednote solidarnost, globalna pravičnost in enakost, ki so neposredno povezane z reševanjem okoljskih problemov. A le malo mladih ta vprašanja povezuje s svojimi prehranskimi praksami, ugotavljajo raziskovalci. "Mladi v Sloveniji se ne razlikujejo bistveno od ostalih mladih v EU,"  je izsledke raziskave komentirala Živa Kavka Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus.

Raziskava je pokazala, da se mladi prehranjujejo tako kot izvorna družina. Večina jih uživa tako meso kot tudi ostale pridelke, četrtina jih količino mesa zmanjšuje. Več kot dve tretjini vprašanih ne uživa avokada in mesnih nadomestkov, kot so na primer soja ali veganski napitki. Kar dve tretjini se strinjata s trditvijo, da obožujejo meso in ga dojemajo kot naravni del človeške prehrane. Skoraj 44 odstotkov mladih vsaj enkrat na teden kupuje lokalna in ekološka živila. 

Konservativni pri prehranskih navadah 

V veliki meri dojemajo mladi kot okoljsko neproblematične kakav in kavo, se pa velik del strinja, da je problematično palmovo olje, pravi Kavka Gobbova: "Mladi so torej relativno konservativni pri svojih prehranskih navadah, ki jih najpogosteje spreminjajo ob osamosvajanju od družinske kuhinje zaradi vplivov medijev in vrstnikov. Odločanje za spremembe načina prehranjevanja lahko opišemo kot osebni (videz in zdravje) in politični (vpliv na okolje in živali). Najmanj pogosto na odločitve vplivajo razmere, v katerih delajo delavci, o tem imajo tudi najmanj informacij."

Raziskava je pokazala, da mladi informacije črpajo predvsem iz dokumentarnih filmov, medijskih vsebin, družbenih medijev in od sovrstnikov. Prehranjujejo se relativno konservativno, kot so navajeni doma. Svojo prehrano najpogosteje spreminjajo takrat, ko se odselijo ali na drugačen način stopajo na samostojno življenjsko pot. Po drugi strani pa so ugotovili, da je kar četrtina mladih, ki so bili vključeni v raziskavo, v zadnjem letu zmanjšala količino mesa zaradi okoljskih in zdravstvenih vplivov. Za tak način prehranjevanja, ko zaradi okoljskih vplivov zmanjšujemo količino mesa v prehrani, se je oblikoval izraz fleksitarijanstvo.

Mladi, ki zmanjšujejo količino mesa zaradi političnih razlogov, pogosteje posegajo tudi po drugih etično označenih izdelkih ali po izdelkih brez embalaže, pojasnjuje in dodaja, da kar tretjina mladih vsaj enkrat tedensko kupuje ekološke izdelke brez embalaže in kar 43 odstotkov lokalne izdelke. A kot izpostavlja, je ob tem še vedno zaskrbljujoče dejstvo, da je kar nekaj mladih, ki izdelkov etične potrošnje nikoli ne kupujejo.

Zanimiv podatek je tudi, da kave in kakava več kot tretjina mladih ne dojema kot problematičnega, kljub temu, da sta pogosto pridelana na način, ki uničuje okolje, tudi prek prekomerne uporabe pesticidov, imata zelo velik negativni vpliv na emisije toplogrednih plinov in sta povezana z otroškim delom. A več kot tretjina mladih mesu in mesnim izdelkom ne pripisuje pomembnega vpliva na okolje, ugotavljajo.

Kot pojasnjuje Kavka Gobbova, je globalni prehranski sistem kriv za več kot četrtino emisij toplogrednih plinov. Kar 80 odstotkov krčenja gozdov je povezanih s kmetijstvom, v veliki meri za pridelavo krme za živino (ampak ne samo) in pašne prostore:  "Zato bi bilo nujno zmanjšati količino mesa v naši prehrani. Poleg tega je pri pridelavi hrane veliko izkoriščanja ljudi tako v EU (migrantski delavci in delavke) kot tudi drugod. Samo pri pridelavi kakava dela več kot milijon otrok. Zato so najbolj problematični mesni izdelki, pa tudi vsi pridelki, ki jih pridelujejo za izvoz (t. i. cash crops – izdelki, ki jih pridelujejo večinoma za izvoz na druge trge), kot so tropsko sadje, kakav, kava in avokado."

Jasno je, da so bolj izpostavljeni izdelki v medijih zaznavani kot bolj problematični – na primer kar 43 odstotkov mladih dojema palmovo olje kot zelo problematično za okolje. Temu sledita uvoženo sadje in zelenjava ter šele nato meso in mesni izdelki. Eden izmed razlogov, zakaj se ne prehranjujejo bolj etično, je dostopnost etičnih izdelkov, pa tudi zavedanje o širših vplivih našega prehranskega sistema. Praviloma namreč skrb za okoljski odtis živil mladih ne odvrača od njihove potrošnje. 

Kakšna potrošnja je etična potrošnja? 

"Najbolj etična je potrošnja, ki je ni. Etična potrošnja je tista, ki spoštuje okolje in človekove pravice pri pridelavi in izdelavi izdelkov. To pomeni, da so vsi v vrednostni verigi dostojno plačani, da ni povzročene škode za lokalno okolje in upošteva vpliv na podnebne spremembe. Je sezonska, lokalna, ekološka hrana z ekološkimi in pravičnotrgovinskimi certifikati ter s čim manj embalaže. Predvsem pa manj predelana in manj mesna," poudarja  Kavka Gobbo.

Kot ugotavljajo, pri nakupu hrane v Sloveniji upoštevamo predvsem lokalnost izdelkov, ob čemer to dojemamo kot okolju prijazno prehrano: "Dejstvo pa je, da ima veliko večji vpliv to, kaj jemo, kot ali je (zgolj) lokalno. Zato je eden izmed pomembnih ukrepov zmanjševanje količine zaužitega mesa tako zaradi zdravstvenih kot tudi okoljskih razlogov." Za etično potrošnjo se odločamo večinoma zaradi dveh razlogov: osebni zaradi vpliva na zdravje in telesno podobo, in politični zaradi vpliva na okolje in pravice živali.

Kako stopiti na to pot etične potrošnje? 

Poleg prehranske piramide poznamo tudi piramido etične potrošnje. To pomeni, da kupujemo predvsem lokalne, sezonske in ekološke izdelke, ki so čim manj obdelani in brez embalaže. V praksi to pomeni, da kupujemo na lokalnih tržnicah, pri bližnjih kmetih, v okviru partnerskega kmetijstva (zabojčki), pridelamo sami ali pa kupujemo v sistemih skupnega nakupovanja ali na tako imenovanih pop up tržnicah. Izdelki, ki pa pri nas ne rastejo, naj imajo ekološke in pravično trgovinske certifikate, pravi Kavka Gobbova. Najbolje je, če hrano pripravljamo sami, še svetuje.

Plitki žepi in etično prehranjevanje – potrebne so sistemske spremembe

Da pa bi se mladi in malo manj mladi zares lahko ob plitkih žepih tudi etično prehranjevali, mora biti ta možnost bolj dostopna, poudarja Kavka Gobbova: "Zato so ključne sistemske spremembe. To pomeni, da mora zakonodaja omogočati in spodbujati etično potrošnjo hrane prek različnih mehanizmov, tudi prek postavljanja pravil in vplivov na okolje ter družbo, ki jih morajo spoštovati podjetja, ki prodajajo izdelke v EU (in tudi na globalni ravni). Podjetja morajo biti zavezana k spoštovanju najmanj že sprejetih mednarodnih deklaracij, ki so nastale prek Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo - FAO, mednarodne organizacije dela - ILO in zavez, ki so bile sprejete na področju podnebnega ukrepanja ter spoštovanja staroselskih skupnosti in ohranjanja biodiverzitete."

 Zato je del etičnega prehranjevanja tudi politično udejstvovanje, ki pa se lahko razteza od zahtev lokalnim trgovcem, da ponudijo več dostopne etične hrane, ustvarjanje lastnih iniciativ, kot so skupnostni vrtovi, skupnostno nakupovanje in podpiranje mednarodnih kampanj, kot je na primer podpis peticije za etične razmere v dobavnih verigah, našteva."Ker se je na podlagi raziskav in naših izkušenj dela z mladimi pokazalo, da so mladi zelo senzibilni do tem, povezanih z ohranjanjem okolja, podnebnimi spremembami in pravičnostjo, bi morali več ozaveščati o prehranski industriji in njenih vplivih, tako pozitivnih kot tudi negativnih. Tukaj smo nevladne organizacije zelo aktivne, vendar bi morala svoj delež prispevati tudi država, prek šolskega sistema, javnega naročanja in ozaveščevalnih akcij. To pa tako zaradi vpliva na javno zdravje kot tudi zaradi velikega vpliva današnjega prehranskega sistema na podnebne spremembe in širše na okolje," sklene Kavka Gobbova.