Na zgornji palubi trinadstropne kmetije, privezane v pristanišču Rotterdama, se na senu pasejo krave. Nad glavami živali so pritrjeni nadstreški, ki jih varujejo pred soncem in zbirajo deževnico, ki jo bodo sčasoma tudi popile. Da jim je lepše postlano, poskrbijo tudi olupki pomaranč, ki jim jih pripeljejo iz avtomatov za stiskanje naravnega pomarančnega soka, ki so se nabrali v mestnih supermarketih. 

Včasih se krave, ki so na plavajoči farmi poimenovane po nizozemskih rekah – premaknejo do stroja, ki jih samodejno pomolze, ali pa se umaknejo s poti robotu, ki pobira njihov gnoj, ki se bo sčasoma spremenil v organsko gnojilo. 

Za na prvi pogled nenavadno plavajočo kmetijo stoji gospodarica Minke van Wingerden. Ta prodaja mleko, sir in pinjenec, ki jih proizvedejo pridne krave na plavajoči kmetiji, ki velja za prvo takšno na svetu, piše AP. 

Že Azteki gradili umetne otoke za pridelavo hrane 

A ideja za plavajočo kmetijo, ki deluje od leta 2019, še zdaleč ni nova. Prizadevanja za kmetijstvo na ali v vodi so namreč stara toliko kot Azteki, ki so pred davnimi časi na območju današnje Mehike gradili umetne otoke za pridelavo hrane.

Ideja pa znova dobiva pozornost, saj bi lahko pomenila pot, kako nagovoriti tako prehransko varnost kot tudi izzive, ki jih za seboj puščajo podnebne spremembe. In prav plavajoča kmetija Van Wingerdenovih je dober primer, da se nekaj takšnega da uresničiti. Par se je za takšen način kmetovanja odločil, ko sta na lastni koži izkusila, kakšne posledice na prehransko varnost imajo lahko ekstremni vremenski dogodki. Peter Van Wingerden je bil namreč v New Yorku, ko ga je leta 2012 prizadel hurikan Sandy. In takrat je bil priča pomanjkanju hrane zaradi prekinitve dobavne verige, ki jo je povzročilo divjanje narave.  

Gospodarja plavajoče kmetije pripovedujeta, da je eden izmed razlogov za postavitev takšne kmetije vedno večja urbanizacija, kar pomeni tudi več ljudi v mestu, ki jih je treba nahraniti. Smiselno je, da se hrana prideluje čim bližje prebivalstvu, menita. Njun pristop je prilagojen tudi ekstremnim vremenskim razmeram, kot so obilne padavine in poplave mest ter kmetijskih zemljišč, naštevata. Kot poudarjata za AP, mesta potrebujejo takšne inovativne pristope, da bodo lahko v prihodnosti še nahranila prebivalce. 

Lastnika nizozemske plavajoče kmetije nameravata še razširiti dejavnosti, s katerimi se ukvarjata. V istem pristanišču nameravata postaviti še eno plavajočo kmetijo za vertikalno kmetijstvo. To pomeni, da bosta gojila zelenjavo pod lučmi v zaprtem prostoru z obilico vode.  Minke Van Wingerden za AP sklene, da vidi kmetovanje na vodi kot uspešen odgovor na poplave in dvig morske gladine ter način približevanja proizvodnje hrane potrošnikom, kar pa pomeni tudi nižji ogljični odtis: "Ko imate vzpostavljene plavajoče kmetije, se lahko prilagajate podnebju tudi ob ekstremnih vremenskih dogodkih. Tako lahko še naprej proizvajate svežo in zdravo hrano za mesto."