Mednarodni institut za potrošniške raziskave (MIPOR) je v poletnih mesecih pri devetih najpomembnejših trgovcih v 31 trgovinah po Sloveniji preveril, koliko paradižnikov, paprik, kumar, korenja in jabolk je pakiranih, saj trgovci pogosto izpostavljajo ekološko ozaveščenost in skrb za okolje, so zapisali v sporočilu za javnost.

Pri večjih trgovcih je več kot polovica pridelkov pakirana, tako uvoženih kot slovenskih, zato imajo ogromno prostora za izboljšave, ugotavljajo pri MIPOR. Nakup nepakirane zelenjave ne pomeni le manj odpadkov, ampak je ta pogosto tudi cenejša, poudarjajo. Primerjalno ocenjevanje, koliko je odvečne embalaže pri sadju in zelenjavi, je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih MIPOR izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev.

Več možnosti, da boste imeli sadje in zelenjavo zapakirano v vsaj en sloj embalaže

Čeprav lahko tudi v večjih marketih sami izberete količino izdelkov in jih položite v lastno embalažo, je več možnosti, da boste imeli pestro izbiro sadja in zelenjave, ki bosta zapakirana v vsaj en sloj embalaže. Najpogosteje je pakirano korenje, nakupu brez embalaže se boste težko izognili tudi pri paradižniku. Bolje je pri kumarah in jabolkih, a tudi tu so rezultati pokazali, da so večkrat po nepotrebnem v plastični foliji.

Nepakirana zelenjava je cenejša

Nepakiran paradižnik je na splošno cenejši, a ker so ravno manjše sorte običajno pakirane, je prava primerjava težja, izpostavljajo v predstavitvi rezultatov. So pa ugotovili, da je lahko pakiran češnjev paradižnik vse do dvakrat dražji od nepakiranega. Tudi paprika in kumare so cenejše nepakirane. Pri paprikah lahko z izbiro nepakirane lahko prihranite tudi do dva evra na kilogram. Kilogram nepakiranega korenja je le za nekaj centov ugodnejši od pakiranega. Pri jabolkih je trend ravno obraten, saj je cenejša izbira dvokilogramsko pakiranje jabolk v vrečah.

Tudi lokalni izdelki v nepotrebni embalaži

Na MIPOR so preverili tudi delež slovenskih jabolk, kumar, paprike, korenja in paradižnika. "Stopnja samooskrbe s temi pridelki je v Slovenji še vedno precej nizka, saj pridelamo le dobro tretjino. Zato ne preseneča, da je na policah veliko uvoženega sadja in zelenjave, največkrat iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Španije, Nizozemske in drugih evropskih držav. Na policah pa se najdejo tudi pridelki iz bolj oddaljenih krajev, kot so jabolka pink lady iz Argentine oziroma Čila ali paprike in korenje iz Maroka oziroma Izraela," je izpostavila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Izognite se nakupu pakiranega sadja in zelenjave

Prehranska industrija dandanes uporablja veliko plastike, da zadosti povpraševanju po priročnih svežih izdelkih z dolgim rokom trajanja. Toda celotna zamisel o svežem sadju in zelenjavi kot naravnih in zdravih izdelkih se ne ujema z nepotrebno embalažo, opozarjajo na MIPOR. Kot poudarjajo na MIPOR, se sadje in zelenjava povsem dobro 'počutita' v svoji naravni 'embalaži', saj sta v njej dobro zaščitena."Pri nakupu je zato vsakršna dodatna embalaža odveč. To velja tudi za 'okolju prijazno' razgradljivo embalažo, ki bo sicer sčasoma razpadla, a za njeno izdelavo so že porabili precej virov, ki bi jih lahko uporabili koristneje kot za ovijanje že naravno zaščitenih živil," opozarja Nika Kremić. 

 Potrošniki tudi s svojo izbiro sporočajo svoj odnos do odvečne embalaže. Na MIPOR zato potrošnike pozivajo, naj se izognejo nakupu pakiranega sadja in zelenjave. Uporabijo naj vrečko za večkratno uporabo ali pridelke preprosto zložijo v voziček ali nakupovalno košaro. Z nakupom nepakiranega sadja in zelenjave se bodo tudi lažje izognili zavrženi hrani, ker bodo kupili točno toliko, kolikor potrebujejo, svetujejo.

Kupujte sezonsko in lokalno, najbolje neposredno pri kmetu v okolici. Lokalni pridelki zaradi krajših transportnih poti manj vplivajo na okolje. Pri nakupu nepakiranega sadja in zelenjave lahko prihranite, saj je običajno ugodnejše kot pakirano. Na vsak način se izogibajte plastičnim vrečkam za enkratno uporabo, ob izbiri biološko razgradljivih pa bodite pozorni pri njihovem odlaganju, saj ne spadajo v zabojnike za embalažo, ampak pa v rjave (bio) zabojnike, še svetujejo.

Pazljivo tudi z biorazgradljivimi vrečkami 

Društvo Ekologi brez meja je v projektu Plastika naša vsakdanja razbijalo nekatere mite o plastiki. Eden izmed največjih mitov je ta, da je embalaža iz biorazgradljive plastike neškodljiva, ker se razgradi. Kot so pojasnili, se biorazgradljiva plastika od običajne plastike razlikuje po materialih, iz katerih je izdelana, in dodatkih, ki poskrbijo, da jo bakterije lažje razkrojijo. Sama od sebe se ne razgradi, zato ima v času uporabe in ob koncu življenjskega cikla podoben okoljski odtis kot navadna plastika: "Biorazgradljiva plastika tudi ni primerna za kompostiranje doma, saj se razgradi samo v točno določenih pogojih industrijskega kompostiranja, pri tem pa se lahko sproščajo tudi nevarne primesi, ki so dodane plastiki v procesu proizvodnje. Nekateri izdelki, ki so označeni kot izdelki iz biorazgradljive plastike, so v resnici iz mešanice fosilnih goriv in rastlinskih materialov."

 Kot še izpostavljajo Ekologi brez meja, smo ljudje z vdihavanjem, zaužitjem ali neposrednim stikom s kožo izpostavljeni široki paleti strupenih kemikalij, ki se sproščajo v različnih fazah življenjskega cikla plastike: "Vse to vpliva na naš imunski sistem in notranje organe ter povzroča raka. Kemikalije dražijo naša čutila, pojavljajo se motnje v razvoju otrok in mladostnikov, pogoste pa tudi težave z dihali, razvoj sladkorne bolezni ter nevrološke motnje. Celo vrsto škodljivih posledic na zdravje ima tudi mikroplastika. Verjetno najbolj skrb vzbujajoče posledice plastike pa so motnje naših reproduktivnih sposobnosti."

Vedno večji onesnaževalec tudi plastika 'za s seboj'

V Evropi vsako leto nastane 25,8 milijona ton plastičnih odpadkov, od katerih jih manj kot 30 % ločeno zberemo za predelavo. Še vedno približno 31 % odpadkov pristane na odlagališčih, 39 % v sežigalnicah, neprešteti pa neposredno v naravi. Po ocenah Ellen MacArthur Foundation je kar 95 % vrednosti embalaže izgubljene po kratki ali enkratni uporabi, kar letno znese okoli 72 milijard evrov, so zapisali pri Ekologih brez meja. Izračunali so, da plastična embalaža predstavlja kar 59 % vseh plastičnih odpadkov. Proizvodnja plastike in sežiganje plastičnih odpadkov po svetu prispevata okoli 400 milijonov ton CO2 letno.

V 28 članicah EU letno porabimo kar 46 milijard plastenk, 16 milijard lončkov za kavo in 2,5 milijarde kosov embalaže za prevzem ali dostavo pripravljene hrane. Hrana in pijača 'za s sabo' sta postali navada, ki ima velike posledice za okolje. Lončki za kavo, pijača v plastenkah in embalaža za pripravljeno hrano pogosto pristanejo v naravi, še opozarjajo Ekologi brez meja.