Mladi iz vse Evrope, tudi iz Slovenije, so znanstvenikom pomagali pri množičnem vzorčenju mikroplastike v rekah. V Sloveniji je z mikroplastiko po trenutnih rezultatih onesnaženih več kot tri četrtine analiziranih rek, so sporočili iz društva Ekologi brez meja. V okviru projekta Pirati plastike so ugotovili, da je v naših vodah precej več odpadkov, kot si mislimo. V projektu je sodelovalo več kot 200 mentorjev, učiteljev iz stotih šol, ki so skupaj z osnovnošolci in srednješolci sodelovali z znanstveniki pri raziskovanju onesnaženosti naših voda, potokov in rek. 

Raziskovalci presenečeni nad ugotovitvami 

Mateja Grego, vodja projekta Pirati Plastike z Morske biološke postaje Piran, je ob tej priložnosti izpostavila, da so bili celo raziskovalci presenečeni nad ugotovitvijo, koliko mikro- in makroplastike so našli v naših potokih in rekah. Kar tri četrtine vzorcev iz slovenskih rek je namreč onesnaženih z mikroplastiko, prav vse rečne brežine so onesnažene z odpadki, kažejo ugotovitve. 

Neonesnaženih le šest rek 

Dr. Grego je predstavila rezultate analize vsebnosti mikroplastike v 44 analiziranih vzorcih. Na 75 % vzorčnih mest so odkrili koščke plastike, manjše od petih milimetrov. Po izračunu vsebnosti mikroplastike na m3 vode je bilo največ mikroplastičnih delcev v pretočnem akumulacijskem jezeru med Krškim in Brežicami v Savi. 

Po onesnaženosti sledijo Sava pri Domžalah, Krka pri Otočcu in Novem mestu ter njeni pritoki, Lahinja v Črnomlju, Sotla pri Bizeljskem, Drava pri Mariboru in pri Staršah, Trojšnica pri Pragerskem ter Dravinja v Zrečah. Med 32 rekami je bilo neonesnaženih le šest, in sicer Pesnica, Rižana, Zacurek, Rupovščica, Tržiška Bistrica in Ledava, a kot opozarja dr. Grego, šele večkratno vzorčenje pokaže pravo sliko.

Ugotovili so tudi, da je najpogostejši material v slovenskih rekah polietilen v obliki filmov, najverjetneje kot posledica razpadlih nakupovalnih vrečk ter pakirnih in kmetijskih folij. Prisotnost polistirena, ki najverjetneje izvira iz embalaže in gradbenega sektorja, pa je bila zaznana v bližini mest, npr. v drugem vzorčenju Ljubljanice pri Vrhniki, v Gradaščici na Dobrovi in v Dravi pri Mariboru.

Na brežinah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki

Mladi so se posvetili tudi večjim odpadkom na brežinah rek v devetnajstih večjih mestih po Sloveniji, ki se večinoma izlivajo v Črno morje, pojasnjujejo Ekologi brez meja.

Podobno kot na naši obali so tudi ob rekah najpogostejši odpadek cigaretni ogorki, med plavajočimi odpadki pa tudi zaradi fizikalnih lastnosti prevladujejo odpadki iz plastike, kot so plastenke. Štefan Trdan, raziskovalec na Inštitutu za vode RS, je dodal: "Morja se začnejo pri nas doma in zavedati se moramo povezave z rekami – osem od desetih najpogostejših odpadkov v rekah namreč predstavlja tudi najpogostejše odpadke v morju." 

Kako škodljiva je mikroplastika? 

Mikroplastika je eden od onesnaževalcev okolja, ki jih je zelo težko zmanjšati. Kot je za naš portal že pojasnil prof. dr. Mihael J. Toman z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je eden izmed razlogov za to prav gotovo izjemno velika proizvodnja plastičnih mas, namenjenih vsem področjem našega sodobnega načina življenja – od oblačenja in pripravljanja hrane do prenašanja dobrin iz kraja v kraj.

Neopazna plastična problematika je še bolj problematična kot vizualna plastična obremenitev, ki jo lahko zaznamo, opozarja: "To je eden izmed osnovnih okoljskih problemov današnjega časa, ki ga lahko postavimo ob bok podnebnim spremembam. Ti dve vprašanji pa sta povezani z mnogo več vplivi kot le z onesnaževanjem okolja. Vsa ta plastika namreč potuje v prehranske verige, človek je v mnogih primerih zadnji člen teh verig. Kakšen je ta vpliv na zdravje človeka, vam težko konkretno povem. Koliko plastike lahko pojemo, ne da bi postali plastični? Podatkov je zelo malo."  

Kot je še opozoril, poleg tega ne vemo, kako mikroplastika vpliva na naše zdravje: "So le predvidevanja, zato je o plastiki veliko lažje govoriti kot o vizualnem problemu, se pravi, o podobah vrečk na obalah rek in plavajočih plastičnih otokih v oceanih. Marsikdaj ne opazimo, v kolikšni meri se plastika pojavlja v kmetijstvu in kako veliko okoljsko breme predstavlja. Pri nas si kmet ne predstavlja hranjenja živali s hrano, ki je ne bi shranjeval v plastiki (baliral), pri tem pa porabi na kilometre plastike, ki marsikdaj konča za gozdnim robom ali ob potoku. Že dolgo je jasno, da bomo bitko s plastiko uspešno bili le tako, da bomo zmanjšali njeno proizvodnjo."

Tako se je zaključil projekt Pirati plastike – dajmo, Evropa, ki je v enem letu več kot 1400 učencem in dijakom stotih slovenskih šol približal skupnostno znanost in problematiko onesnaževanja s plastiko. Dr. Grego je ob tem izpostavila: "Očitno je, da takšno raziskovalno delo razkriva ključne izzive, ti pa nam kažejo pot do rešitev, ki morajo vključevati tudi sistemske spremembe. Brez mladih piratov plastike, ki so nam v izredno kratkem času posredovali tako veliko število dragocenih podatkov, bi o onesnaženosti naših rek še dolgo lahko le ugibali."