Novo učno pot najdete na severovzhodu krajinskega parka, najlažje pa boste do nje dostopali, če parkirate v neposredni bližini avtocestnega obroča pri izvozu številka 34 (Ljubljana Center) na parkirišču Barje P+R. Na drugi strani avtoceste boste našli izhodišče poti, na kateri lahko spoznate življenje nekaterih značilnih, a vedno bolj ogroženih prebivalcev Ljubljanskega barja, kot so močvirska sklednica, koščični škratec, puščavnik, hribski urh, strašničin mravljiščar in kosec. 

Da je pot lahko zaživela, so na območju Rakove jelše izvedli številne naravovarstvene ukrepe za obnovo vlažnih ekstenzivnih travnikov. Kot so zapisali avtorji projekta, je nekoč zapuščeno in zaraščeno območje danes bolj podobno značilni mozaični krajini Ljubljanskega barja, s prepletom gozdnih oziroma zaraščenih površin, mejic, travnikov in osuševalnih jarkov. Vse to lahko opazujete na krožni tematski poti, ki dopolnjuje številne rekreativne poti v in okoli Ljubljane.

Pot je primerna za obisk peš ali s kolesom, ustavite pa se lahko na osmih postajah, ki so opremljene z različnimi interpretacijskimi orodji in urbano opremo. Prav tako je vsaka postaja opremljena s QR kodo, prek katere so na voljo zvočna besedila in posnetki nekaterih predstavljenih vrst. Pot lahko obiščete individualno ali pod strokovnim vodstvom vodnika krajinskega parka. Je pa pot namenjena tudi za izvedbo naravoslovnih dni za osnovnošolske in srednješolske skupine. 

Posebna pozornost projekta je namenjena ozaveščanju prebivalcev in obiskovalcev Ljubljanskega barja o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti tega območja, je ob odprtju tematske poti dejala Anja Oven, vodja projekta PoLJUBA.

Direktor Krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic pa je ob odprtju poti poudaril, da ohranjanje narave in okolja v današnjem času postaja prva prioriteta. Da se je ta projekt financiral s sredstvi kohezijskega sklada, je odraz odgovorne politike do okolja. Državni sekretar na ministrstvu za regionalni razvoj in kohezijo Marko Koprivc je v nagovoru izpostavil, da se tako Ljubljana kot država zavedata pomena ozelenitve bivanjskih okolij ljudi, ki pomembno vplivajo na kvaliteto življenja na eni strani in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na drugi strani, seveda tudi ob upoštevanju prilagajanja podnebnim spremembam. Andrej Bibič, vodja sektorja za biotsko raznovrstnost na ministrstvu za naravne vire in prostor, pa je pojasnil, da je za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti ključno izboljšanje življenjskega okolja najbolj ogroženih vrst in habitatnih tipov na terenu.

Izredni pomen zaščite in ohranjanja vrst

Ljubljansko barje leži v osrednji Sloveniji in obsega južni del Ljubljanske kotline. S svojimi dobrimi 15 tisoč hektarji površine predstavlja enega največjih kompleksov mokrotnih travišč s sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih površin v Sloveniji. Je območje redkih biotopov ter nahajališče številnih redkih in ogroženih živalskih ter rastlinskih vrst.

Konec septembra zaključek projekta PoLjuba

Osrednji cilj petletnega projekta PoLJUBA je obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja: travnikov s prevladujočo stožko, nižinskih ekstenzivnih gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij. Projektne aktivnosti pa so usmerjene tudi k varstvu ogroženih vrst, ki naseljujejo mokrotne habitate.

Barjanski okarček in hrošč puščavnik rešena tik pred izumrtjem

Med ključnimi dosežki projekta sta uspešno izvedena ukrepa za živalski vrsti, ki sta bili tik pred izumrtjem, in sicer doselitev metulja barjanskega okarčka v Naravnem rezervatu Iški morost in obogatitev populacije hrošča puščavnika na območju Mestnega loga v Ljubljani. V obeh primerih je bila doselitev osebkov, vzgojenih v gojilnicah, prepoznana kot nujen ukrep za ohranitev njunih močno ogroženih populacij na Ljubljanskem barju. Za kačjega pastirja koščičnega škratca so s prilagojenim vzdrževanjem obnovili in izboljšali stanje njegovega habitata na skupno 13,7 km jarkov na Ljubljanskem barju. Z izkopom 41 manjših mlak in sklopov luž so povečali površino vodnega habitata za dvoživko hribski urh ter zanj zasadili 300 metrov novih mejic. Za edino slovensko avtohtono sladkovodno želvo močvirsko sklednico pa so razpršeno preko celotnega Ljubljanskega barja izkopali 42 novih mlak in oblikovali 47 gnezdišč. 

Velik del sredstev od skupne vrednosti 4,12 milijona (80 odstotkov sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, preostalih 20 odstotkov prispeva država) je Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje namenil odkupu kmetijskih in gozdnih zemljišč, saj je to najučinkovitejši način za zagotavljanje ustreznega upravljanja. Odkupljenih je bilo kar 77 ha naravovarstveno pomembnih zemljišč, predvsem na območju med Igom in Škofljico. S tem bodo lažje zagotavljali trajnost rezultatov tudi po koncu projekta, saj bo z zemljišči še naprej upravljal krajinski park, tudi v sodelovanju z lokalnimi kmeti prek skrbniških pogodb.