Organizatorji projekta so bili izredno zadovoljni z odzivom javnosti. Kot je za Deutche Welle pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi Hitomi Kamizava, je takšen projekt državljanom Japonske ponudil edinstveno priložnost, da postanejo del olimpijskih iger. Izkoristili so dejstvo, da v obliki e- odpadkov vsako leto izgubimo ogromno količino dragocenih kovin, kot sta zlato in srebro, ki se uporabljajo v elektronskih napravah. Ljudje namreč odslužene elektronske naprave odvržejo ali zažgejo, namesto da bi poskrbeli za njihovo pravilno zbiranje in recikliranje. 

Na Japonskem so si tako več let prizadevali zbrati dovolj recikliranega materiala za izdelavo približno 5000 bronastih, srebrnih in zlatih medalj za olimpijske igre 2020 v Tokiu. Skoraj 90 % japonskih mest in vasi je sodelovalo z vzpostavitvijo mest za zbiranje donacij, na katerih je več sto tisoč japonskih državljanov darovalo svoje stare elektronske naprave, da so iz njih na koncu naredili najbolj zaželene medalje na svetu.  

Iz skoraj 80 ton odsluženih manjših elektronskih naprav so proizvedli 32 kilogramov zlata, ki so ga uporabili za izdelavo medalj. Kot je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi, so morali v ta projekt vključiti tako lokalne skupnosti kot državne institucije: "Sistem za ravnanje z e-odpadki za olimpijske medalje smo razvili v sodelovanju s številnimi deležniki, od japonske vlade do lokalnih skupnosti," je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi. 

Projekt so prvič predstavili aprila 2017, ko se mu je priključilo približno 600 lokalnih skupnostih. Do konca marca 2019 pa se je delež sodelujočih mest na Japonskem dvignil na skoraj 90 odstotkov. To jim je uspelo z odmevno kampanjo in preprostim sistemom zbiranja e-odpadkov v lokalnem okolju. 

Ideja o recikliranih olimpijskih medaljah sicer ni nova. Že leta 2016 so bile srebrne medalje na OI v Riu v 30 odstotkih narejene iz recikliranega srebra iz materialov, ki so jih pridobili iz starih avtomobilskih delov. 

Lani rekordno število elektronskih odpadkov na osebo

Po podatkih Združenih narodov smo lani na svetu 'pridelali' rekordnih 53,6 milijona ton ali 7,3 kilograma elektronskih odpadkov na osebo. E-odpadki so se v zadnjih petih letih zaradi naraščajočega povpraševanja po elektronskih pripomočkih povečali za več kot petino, predvsem zato, ker imajo takšne naprave danes kratke življenjske cikle, možnosti popravil pa so majhne. Manj kot petina ostankov se na koncu ustrezno zbere in reciklira, kar predstavlja resno tveganje za okolje in zdravje, poudarjajo strokovnjaki. 

Neustrezno obdelani e-odpadki – to so zavržena električna in elektronska orodja, gospodinjski aparati in celo večja oprema, kot so fotonapetostni paneli –  pa so škodljivi za okolje. Pogosto vsebujejo materiale, ki jih je mogoče reciklirati, kot so kovine in plastika, zato lahko prispevajo h krožnemu gospodarstvu. V eni toni pametnih telefonov je približno 100-krat več zlata kot v eni toni zlate rude, so letos izpostavili na Evropskem računskem sodišču.

Po izračunih bi lahko do leta 2030 vsak Zemljan ustvaril devet kilogramov e-odpadkov. Ti, kot so oktobra ob svetovnem dnevu e-odpadkov zapisali v družbi Zeos, niso le zelo številni, temveč imajo tudi visoko vrednost – surovine, ki jih vsebujejo lani nakopičeni e-odpadki, so bile vredne približno 50,8 milijarde evrov.

Kot navaja Zeos, smo lani po svetu uradno reciklirali manj kot 18 odstotkov e-odpadkov, ostali pa so pristali na odpadih, zgoreli ali bili nezakonito preprodani in obdelani na načine, ki ne ustrezajo standardom. "In to kljub temu, da kar 71 odstotkov svetovne populacije zavezuje zakonodaja na področju e-odpadkov," so dodali.

Posledice neustreznega ravnanja z e-odpadki so ogromna izguba dragocenih in kritičnih surovin iz dobavne verige ter resne zdravstvene, okoljske in družbene težave, še izpostavlja Zeos.

"Zbiranje in predelava e-odpadkov v EU sta se s časom izboljšala in EU zdaj reciklira približno 80 odstotkov zbranih e-odpadkov," je v sporočilu za javnost zapisala članica evropskega računskega sodišča Joelle Elvinger. "Vendar zbiranje, recikliranje in ponovna uporaba e-odpadkov niso enako uspešni v vseh državah članicah, poleg tega pa bi jih bilo mogoče še izboljšati. Opazili smo tudi nekaj izzivov v zvezi s tem, kako EU obravnava slabo ravnanje z e-odpadki, nezakonite pošiljke in druge kriminalne dejavnosti," je dodala.

EU je dosegla svoje pretekle cilje za zbiranje in predelavo e-odpadkov ter si nato zastavila višje. Njihovega doseganja še ni mogoče ocenjevati, saj podatki še niso na voljo. Evropsko računsko sodišče sicer ugotavlja, da sta le dve državi članici na dobri poti do uresničitve ciljev zbiranja, določenih za leto 2019. Ti na področju zbiranja odpadkov med drugim predvidevajo, da se ločeno zbere 65 odstotkov povprečne teže električne in elektronske opreme, dane na trg v predhodnih treh letih v posamični državi članici.

Revizorji so ugotovili, da je bilo sprejetih nekaj ustreznih ukrepov, denimo vključevanje zahtev krožnega gospodarstva v zakonodajne predloge, kot so okoljsko primerna zasnova, spodbujanje zmanjšanja porabe materialov ter spodbujanje popravljivosti in trajnosti izdelkov. Toda v posodobljene zahteve v zvezi z okoljsko primerno zasnovo še niso vključene nekatere priljubljene vrste električne in elektronske opreme, kot so mobilni telefoni in računalniki. Ob tem je EU sicer izboljšala svojo zakonodajo na področju e-odpadkov, a se pogosto zatika pri njenem uresničevanju. Po navedbah revizorjev se to dogaja zaradi slabih ali redkih inšpekcij in nadzora. Nekatere države članice nimajo dovolj virov, da bi lahko ustrezno preverjale subjekte in izvozne pošiljke odpadkov iz EU.

Generalni direktor WEEE Foruma Pascal Leroy je opozoril, da so e-odpadki najhitreje rastoča skupina gospodinjskih odpadkov na svetu. "Če ne bomo izboljšali načina zbiranja in ravnanja z njimi, bodo postali velik okoljski problem. Eno izmed ključnih področij iskanja nenehnega napredka je izobraževanje mladih in širše javnosti. Več ko vedo in razumejo, večja verjetnost je, da bodo sprejemali prave odločitve v zvezi s svojimi e-odpadki," je poročala STA.