Na Finskem so številne restavracije že skočile na vlak 'prehrane, ki lahko reši svet'. In finski startup Solar Foods jim želi pomagati pri doseganju cilja, tako da razvija 'svetu najprijaznejšo beljakovino'. Ta nastane dobesedno iz 'zraka in elektrike', poroča Enex. 

Kot pojasnjuje dr. Juha-Pekka Pitkänen, izvršni direktor v finskem podjetju Solar Foods, njihov beljakovinski prah vsebuje 65 odstotkov beljakovin, šest odstotkov maščob, nekaj prehranskih vlaknin, mineralov in malo vode. Po sestavi morda spominja na beljakovinske športne napitke, a s pomembno razliko: "Te beljakovine namreč nastanejo z razmnoževanjem mikroorganizmov, ki se hranijo samo z zrakom in vodikom. Vodik se iz vode sprošča z uporabo električne energije."

Ta proces se dogaja v tovarni v bližini Helsinkov, končni rezultat pa je nastal v sodelovanju z raziskovalci, ki imajo več kot 15 let izkušenj na tem področju. Kot je pojasnil dr. Pitkänen: "Srce procesa so bioreaktor in organizmi, ki smo jih našli v finski naravi. Skrivnost je v organizmu, ki opravi vse delo, saj lahko raste na vodiku. "

Beljakovino, ki nastane v tem procesu, lahko dodajo v katero koli jed in tako nadomestijo živalske beljakovine. Kot našteva dr. Pitkänen, lahko beljakovine enostavno primešamo v namaze in napitke ali jih uporabimo v prelivu za solato. Izdelek bo na trgu že čez dve leti, napovedujejo. 

Kaj pa potrošniki? Si za kosilo res želijo zrezek, ki je narejen v laboratoriju? 

Raziskovalci opozarjajo, da bo to eden izmed ključnih izzivov za trg alternativnih beljakovin. Kot pravi ena izmed obiskovalk finske restavracije, v kateri strežejo okolju prijazno hrano, je vse skupaj slišati kar malce 'strašljivo in nenavadno', saj trenutno še ne vemo veliko o takšnih izdelkih, a je radovedna in bi o tem, da bi poskusila takšne beljakovine, zagotovo premislila. 

Govedoreja je odgovorna za kar 41 % emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo pri živinoreji, in proizvede približno 14,5 % vseh emisij toplogrednih plinov, kažejo podatki Združenih narodov.  Govedoreja porabi ogromno kmetijskih površin in virov. Govedo raste in se razmnožuje počasneje kot prašiči in perutnina, zato živali pojedo več in porabijo več vode in naravnih virov.  

Prehrana za okolje 

V razvitem svetu bi se morali ljudje odreči 90 odstotkom mesa in 60 odstotkom mlečnih izdelkov na svojih jedilnikih, so preračunali. V raziskavi, ki je bila predstavljena v reviji Lancet, je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav. Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.

Kot alternative mesu se že danes tako ponujajo stročnice, poleg tega pa raziskovalci in podjetja ne počivajo in razvijajo številne zanimive alternative. Jesti moramo več stročnic, predvsem več fižola in leče, ter manj rdečega mesa, če želimo zaščiti Zemljo in lastno zdravje. Kot so poudarili v študiji, se morata proizvodnja in potrošnja hrane drastično spremeniti, če se želimo izogniti milijonom smrti.  Uživanje nekaterih vrst hrane, kot sta meso in sladkor, bi morali na globalni ravni do leta 2050 razpoloviti.

Odrasli ne bi smeli pojesti več kot 14 gramov rdečega mesa dnevno, kar predstavlja na primer polovico rezine slanine. Pri tem ta vir prehrane ne bi smel predstavljati več kot 30 kalorij. Samo nadev hamburgerja, ki ga v Severni Ameriki prodajajo kot t. i. quarter pounder, na primer vsebuje 450 kalorij. Trenutne prehranske smernice priporočajo, da ne zaužijemo več kot od 50 do 70 gramov rdečega mesa dnevno.

V skladu s temi smernicami človek tudi ne bi smel pojesti več kot 29 gramov perutnine dnevno. Na drugi strani bi morali več kot podvojiti uživanje sadja, zelenjave in stročnic, kot so fižol, čičerika in leča, še posebej v revnejših državah, kjer več kot 800 milijonov ljudi dnevno ne zaužije dovolj kalorij, je poročala STA. 

Prehranski načrt izpostavlja tudi pomen uživanja polnozrnatih žit, kot sta na primer ječmen in rjavi riž, a hkrati priporoča zmanjšanje vnosa škrobnatih živil, kot sta krompir in manioka, na največ 50 gramov dnevno.