Kot opaža norveški spletni trgovec Oda, so potrošniki, odkar ob nakupu prejmejo tudi informacijo o tem, kako njihov nakup vpliva na okolje, spremenili vsebino svojih košaric. V njih se zdaj redkeje znajdejo manj trajnostne izbire, kot je rdeče meso in ostale dobrine, ki imajo večji okoljski odtis, piše Independent. 

Kot so pojasnili v podjetju, so v sodelovanju z norveškim inštitutom za podnebne raziskave ustvarili okoljski račun. Različne izdelke so razdelili v skupine nizkih, srednjih in visokih povzročiteljev emisij. 

Kot poudarjajo v podjetju, so prejeli odlične povratne informacije s strani potrošnikov. Eden od petih prodanih burgerjev je zdaj vegetarijanski, razkrivajo in dodajo, da je priljubljenost vegetarijanskih obrokov zdaj občutno zrasla: ''Lečina juha je bila tako med desetimi najbolje prodajanimi artikli lanskega leta, medtem ko je pred tem le redko kdo posegel po njej. Naši potrošniki kupujejo za več kot petdeset odstotkov več sadja in zelenjave kot povprečni kupec, odkar smo na račun dodali podatek o okoljskem odtisu, pa so alternative mesu narasle za kar osemdeset odstotkov. "

Kakšen vpliv na naše okolje ima naša vsakodnevna izbira hrane?

Kot smo že poročali, so znanstveniki izračunali, da bi se morali ljudje v razvitem svetu odreči 90 odstotkom mesa in 60 odstotkom mlečnih izdelkov na svojih jedilnikih. V raziskavi, ki je bila predstavljena v reviji Lancet, je sodelovalo 37 strokovnjakov iz 16 držav.  Ti so poudarili, da morajo ljudje v bogatih državah drastično zmanjšati uživanje mesa, hkrati pa opomnili, da se v nekaterih regijah, kot je južna Azija, trenutno soočajo s premajhnim vnosom kalorij in pomanjkanjem beljakovin, kar je posledica pomanjkanja rdečega mesa.

 S svojimi vsakodnevnimi odločitvami glede hrane, ki jo porabimo, namreč usmerjamo tudi ponudbo hrane na naših trgovskih policah in tako posredno vplivamo na njeno proizvodnjo. Sprememba načina prehranjevanja je nujna predvsem v razvitih državah zahodnega sveta, v katerih je poraba hrane živalskega izvora nevzdržno velika. To velja tudi za Slovenijo, saj pojemo dva- do trikrat več mesa, kot bi bilo dobro – ne samo za okolje, ampak tudi za naše zdravje.

Trenutno prevladujoči način prehranjevanja v zahodnem svetu okolju ni naklonjen. V zadnjih desetletjih se je povečevala poraba mesa, rib, mleka in mlečnih izdelkov. Velik delež prehrane predstavlja energetsko potratna predelana in zapakirana hrana. Preden pride na naše krožnike, hrana pogosto prepotuje tisoče kilometrov. Vse to povečuje ogljični odtis. In nenazadnje – vse preveč hrane pristane med odpadki. Ko zavržemo hrano, vržemo stran vse naravne vire, ki so bili porabljeni pri njeni proizvodnji, je povedala Nika Tavčar, vodja projektov pri Umanoteri. 

Kot je povedal trajnostni direktor Ode, so okoljski račun uvedli na željo svojih strank: "Potrošniki so nas opozorili, da je nemogoče vedeti, kakšen okoljski vtis pusti njihova nakupovalna košarica in kaj je okolju prijazno. To smo prepoznali kot pomemben izziv in tako smo začeli iskati preprost in razumljiv način, kako s potrošniki komunicirati o emisijah, ki jih povzročajo izbrana živila." Kot poudarja, ne želijo potrošnikom ukazovati, kaj naj kupijo oziroma jim zbujati slabo vest, ampak so podnebni računi zaživeli prav na željo potrošnikov.