"Vsakdo, ki je že kompostiral organske odpadke ve, da se kup organskih odpadkov, če je dovolj velik, sam od sebe segreje. Ta naravni proces lahko izkoristimo tako, da v kompostni kup namestimo cevi z vodo, v katerih se ta segreje. To toplo vodo lahko nato uporabimo za ogrevanje prostorov oziroma kjer pač potrebujemo toploto ali toplo vodo," pripoveduje Primož Turnšek iz skupnostnega prostora Krater. 

Tam so sredi januarja začeli eksperiment in postavili 16-metrski kompostni kup. Sami namreč vidijo potencial takšnega načina ogrevanja predvsem na podeželju oz. tam, kjer lahko pridemo do primerne biomase in kjer je na voljo dovolj prostora: "Najprimernejši se nam zdi za ogrevanje različnih kmetijskih objektov in objektov v naravi oziroma na podeželju ter za pridobivanje tople vode (npr. tuši v kampih, kočah v naravi itd.)"

Kot pravi Turnšek, je to predvsem priložnost, da se učijo o ogrevanju z vročim kompostiranjem. Kot poudarja, to počnejo iz lastnega interesa in vse skupaj razumejo kot eksperiment: "Ne vemo, koliko toplote bomo pridelali in ali je bo zadosti. S prakso se želimo naučiti čim več o takšnem načinu ogrevanja, da bi nato lažje ocenili potenciale in slabosti te tehnike. Glede na to, da se s tem ukvarjamo prvič, dopuščamo možnost, da smo pri postavitvi naredili tudi kakšno napako."

Kaj so ugotovili doslej? 

V enem tednu se je kompostni kup segrel na 75 C, nato pa je temperatura postopno padla, opisuje Turnšek. Zdaj, kot pravi, že več tednov niha med 55 in 60 C: "Pri svojem preizkusu spremljamo temperaturo v več mestih v kupu, zunaj in v kontejnerju, da bomo na koncu imeli kvalitetne podatke, s katerimi bomo takšen način ogrevanja ovrednotili in ga primerjali z drugimi načini ogrevanja. Izračunali bomo tudi ogljični odtis, ki naj bi bil pri takšnem načinu ogrevanja zanemarljiv."

 Kot pojasni, pri tem še zdaleč ne gre za nov način ogrevanja, ampak je tehniko ogrevanja s pomočjo vročega kompostiranja že v 70. letih prejšnjega stoletja razvil francoski gozdar Jean Pain: "Dokazal je, da s kompostiranjem 50-tonskega kupa lesnih sekancev iz zelenega odreza – zeleni odrez so mlade veje dreves in grmov skupaj z listjem – lahko pridobimo štiri litre vode, ogrete na 60 C, na minuto, pri čemer je proces kompostiranja trajal šest mesecev."

Kot razlaga Turnšek, je poleg tega v sredino tega velikega kupa namestil še 25 kubičnih metrov velik bioreaktor z organskimi odpadki, v katerem je stekla termofilna metanogeneza. Z njeno pomočjo je pridobil 2000 kubičnih metrov metana (en kubični meter metana ima deset kilovatnih ur energijskega potenciala). Ob koncu dobimo kot "odpadek" še kompost, ki ga lahko uporabimo za izboljšavo tal na vrtovih, njivah, v sadovnjakih ipd.  Bistvo tega načina pridobivanja toplote predstavljajo mikroorganizmi, ki med razkrajanjem organskih odpadkov kot stranski produkt proizvajajo toploto. 

Kaj potrebujemo za vroče kompostiranje?

Ko vroče kompostiranje uporabimo za ogrevanje, pridejo v poštev dodatni dejavniki. Za osnovo potrebujemo vsaj deset kubičnih metrov zmletega zelenega odreza. Tega zložimo v kup in po plasteh vanj položimo dolgo plastično cev, tako da je čim bolj enakomerno razporejena po kupu. Poleg tega potrebujemo še senzorje toplote, črpalko, ki poganja vodo, in ostale komponente sistema za ogrevanje.  Seveda je veliko podrobnosti, na katere morajo biti pozorni, pravi Turnšek. Pomembno je, kakšne organske odpadke izberejo, kakšna je velikost delcev in kompostnega kupa itd.: "Pri poskusu smo uporabili 16 kubičnih metrov zmletega zelenega odreza, ki smo ga zložili v kompostni kup, nato pa vanj napeljali 100 m cevi. Cev smo povezali z enim izmed kontejnerjev, ki smo ga že predhodno izolirali in v katerega smo namestili talno gretje. Hkrati imamo več senzorjev za temperaturo, termostat in drugo elektroniko, s pomočjo katere spremljamo in upravljamo svoj ogrevalni sistem," našteva. 

Katere so največje ovire, ki so jih doslej zaznali? 

Oviralo jih je predvsem pomanjkanje kvalitetnih informacij in praktičnih napotkov. Težko je tudi dobiti pravo biomaso. Kot poudarja Turnšek, je najprimernejši zmlet zeleni odrez, tega pa nihče ne melje posebej. Podjetja, ki se ukvarjajo z odpadlim lesom (npr. Tisa), meljejo ves odpaden les in zelenega odreza ne ločujejo od ostalega odpadnega lesa, izpostavlja. 

Kot poudarjajo, je pomembna stran takšnega načina ogrevanja tudi ta, da na koncu ne nastanejo odpadki, ampak kakovosten kompost. Kot pojasni Turnšek, biomasa med kompostiranjem razpade v kompost, tega pa lahko uporabimo za izboljšavo tal v različnih kmetijskih sistemih, za vrtove, rastline v loncih ipd.: Sam ne vidim zadržkov pri uporabi takšnega komposta. Problem bi lahko nastal, če bi uporabili biomaso, ki vsebuje kakšne polutante (npr. težke kovine), ampak to se pri zelenem odrezu praktično nikoli ne zgodi.