Izumiranje vrst, propadanje ekosistemov, bolezni, ki jih prenašajo žuželke, smrtonosni vročinski valovi in nevihte, pomanjkanje vode, manjši pridelek – vse to se zaradi naraščajočih temperatur občutno pospešuje, v poročilu ugotavlja Medvladni odbor ZN za podnebne spremembe IPCC. Kot ugotavljajo, bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 glede na predindustrijsko dobo višja za 1,5 stopinje Celzija. IPCC ocenjuje, da je do 14 odstotkov kopenskih vrst izpostavljenih zelo visokemu tveganju izumrtja že ob segrevanju za 1,5 stopinje Celzija. 

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je poudaril, da se upanje na omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija zdi vse bolj oddaljeno. Opozoril je, da na obalnih območjih po svetu živi skoraj 900 milijonov ljudi, ki se bodo znašli v resni nevarnosti. Če se bo svet segrel le za dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, se bo gladina do leta 2100 zvišala za 43 centimetrov. Če pa se segreje za tri ali štiri stopinje Celzija, se lahko gladina morja dvigne za kar 84 centimetrov, svari IPCC. 

Prenehanje kurjenja fosilnih goriv je zato ključnega pomena za boj s  podnebno krizo, vendar se večina znanstvenikov strinja, da bo treba CO2 odstranjevati tudi iz zraka, da se omeji prihodnja škoda. 

Novo upanje: mikrob, ki neverjetno hitro žre ogljikov dioksid

Nov mikrob, ki spada med cianobakterije, so odkrili septembra blizu italijanskega otoka Vulcano. Voda tam vsebuje visoke ravni CO2. Raziskovalci so, kot poroča Guardian, ugotovili, da je mikrob CO2 pretvoril v biomaso hitreje kot katera koli druga znana cianobakterija doslej. Raziskovalci so se februarja podali še v Rocky Mountains v Kolorado v ZDA. Tam so preiskovali vroče vrelce, kjer so ravni CO2 še višje kot na italijanskem Vulcanu. Ti rezultati so še v postopku analize. 

Dr. Braden Tierney iz Harvard Medical School je za Guardian pojasnil: "Naš sodelavec na Harvardu je izoliral organizem, ki je rasel osupljivo hitro v primerjavi z drugimi cianobakterijami." Projekt se naslanja na 3,6 milijarde let evolucije mikrobov, dobra stvar mikrobov pa je, da so pravzaprav stroji, ki se sestavljajo sami. To je označil kot prednost pred ostalimi tehnologijami za zajemanje CO2 iz zraka.  

Tierney dodaja še, da ima novoodkriti mikrob še eno nenavadno lastnost. Potopi se v vodo, kar bi lahko pomagalo pri zbiranju CO2, ki ga absorbira, pojasnjuje.  Čeprav gre za vznemirljivo odkritje, ki bi lahko morda pomagalo pri naslavljanju podnebne krize, pa to ni instant rešitev, opozarja Tierney. Mikrob bi morda lahko proizvedel tudi uporabno bioplastiko, še ugibajo raziskovalci. 

Ameriško podjetje LanzaTech sicer že uporablja bakterije za pretvorbo CO2 v komercialna goriva in kemikalije. CyanoCapture s sedežem v Veliki Britaniji, ki ga podpirata Shell in Elon Musk, pa denimo izkorišča cianobakterije za proizvodnjo biomase in bioloških olj. Številna podjetja se ukvarjajo z uporabo alg za proizvodnjo biogoriv.  Dokazano je tudi, da bakterije, ki jih najdemo v jamah, pretvorijo CO2 v minerale. Drugi znanstveniki si prizadevajo uporabiti bakterije za zmanjšanje emisij CO2 pri proizvodnji cementa. Kot smo že poročali, pa se v prebavnih sokovih kravjega želodca nahajajo mikrobi, ki učinkovito razgrajujejo plastiko, so odkrili dunajski raziskovalci. Odkritje je pomembno, saj bi lahko na podlagi tega v prihodnosti s stranskim proizvodom mesne industrije na naraven način reciklirali plastiko.