Globalna tekstilna industrija letno proizvede 150 milijard kosov oblačil in ustvari 93 milijonov ton odpadkov. A samo odstotek vsega tekstila, ki ga uporabimo za oblačila, se reciklira. Tudi v Sloveniji se srečujemo s tem problemom. Kljub temu da se veliko tekstila odda v zabojnike za tekstil, izmenja na izmenjevalnicah, odda v humanitarne namene in proda v trgovinah iz druge roke, ga še vedno veliko konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah. 

23. aprila zato oblecite rabljena oblačila in z zgledom na družbenih omrežjih k ponovni uporabi spodbudite tudi svoje bližnje, pozivajo v društvu Ekologi brez meja: "Fotografirajte se v oblačilih iz druge roke, tistih, ki vam jih je dala babica, ali pa posezite po stajlingu iz recikliranih kosov. Fotografirajte se z napisom Dan v rabljenih oblačilih in objavi dodajte #DanVRabljenihOblačilih." 

Količina raste, kakovost strmo pada

Kot poudarjajo v poročilu, ki je nastalo v sklopu projekta Obleka naredi človeka, je tekstilna industrija panoga, ki ima velik vpliv na okolje v vseh procesnih fazah tako pri pridelavi oziroma predelavi surovin kot tudi pri porabi vode, kemikalij in energije: "Ker so količine proizvedenih in kupljenih oblačil vse višje, postaja posledično vse večji tudi problem tekstilnih odpadkov. V državah EU je količina kupljenih oblačil v nekaj desetletjih narasla za 40 odstotkov tudi kot posledica večje cenovne dostopnosti in hitrosti, s katero ponudniki hitre mode dopolnjujejo svojo ponudbo."

Ob tem izpostavljajo še, da kakovost oblačil upada, kar posledično pomeni, da jih uporabnik hitreje zavrže. Kot kažejo številke, se manj kot polovica rabljenih oblačil ločeno zbere za ponovno uporabo, le odstotek pa se reciklira v nova oblačila. Kot pojasnjujejo, je recikliranje zaradi heterogene sestave materiala zahtevno in drago. Pojavljati so se začele različne rešitve, med drugim poslovni modeli izposoje oblačil, izdelava materialov oz. oblačil, ki jih je lažje ponovno uporabiti in reciklirati, ozaveščanje potrošnikov in spodbujanje nakupov manjšega števila kosov višje kakovosti. Leta 2018 je bila na ravni EU sprejeta uredba, da bodo morale vse države članice najkasneje do leta 2025 zagotoviti ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov.

Kot ugotavljajo v poročilu, je tudi slovenski trg prepreden s številnimi tujimi in domačimi ponudniki oblačil. Še posebej izstopajo ponudniki hitre mode, ki s svojimi cenovno ugodnimi izdelki in široko ponudbo, ki se ves čas dopolnjuje, močno vplivajo na vedenje kupcev. Istočasno se tudi v Sloveniji pojavljajo različne rešitve (trgovine za prodajo in izposojo rabljenih oblačil, izmenjave rabljenih oblačil, zbiranje za humanitarne namene, predelava ...).

Kako lahko podaljšamo življenje oblačilom? 

 Vse več kupcev pa se že odziva na pretirano ponudbo in potrošnjo oblačil tako, da poskuša delovati bolj trajnostno in išče ustrezne alternative, so prepričani.  Življenjsko dobo oblačil lahko podaljšamo tako, da jih popravimo, če so poškodovana, ali jih ponudimo v uporabo drugim, svetujejo: "Rabljena oblačila se prodajajo prek spleta, v trgovinah z oblačili iz druge roke, donirajo se humanitarnim organizacijam, menjajo se na organiziranih izmenjavah rabljenih oblačil ali v krogu znancev in prijateljev. Vse naštete rešitve koristijo okolju." 

Če bi nosili oblačilo dvakrat več kot do sedaj, bi zmanjšali izpuste toplogrednih plinov za 44 odstotkov. Dodatno pa vse novonastale dejavnosti, ki se odpirajo, nudijo nova, zelena delovna mesta. Nakup oblačila iz druge roke pomeni, da smo se odpovedali nakupu novega oblačila in s tem zmanjšali pritisk na okolje. Ponovna uporaba je eden od ključnih elementov vse bolj uveljavljenega krožnega gospodarstva in jo označujemo kot primarno strategijo recikliranja tekstilnih odpadkov. Za zbiranje, sortiranje in ponovno uporabo rabljenih oblačil se porabi 10- do 20-krat manj energije kot za proizvodnjo novega oblačila.

"Neizpodbitno dejstvo je, da odgovornost za velike količine proizvedenih oblačil in posredno odpadkov nosijo proizvajalci oz. trgovci. V želji za večjim dobičkom iščejo vedno nove poti za zniževanje proizvodnih stroškov in z različnimi marketinškimi prijemi spodbujajo kupce k večjim nakupom. Oblačila so zaradi cenene delovne sile, materialov in procesov izdelave v državah, kjer so okoljski standardi zelo nizki ali celo neobstoječi, cenovno dostopna potrošnikom v Evropi kljub oddaljenosti in s tem povezanimi transportnimi stroški. Podjetja bi morala prevzeti tudi odgovornost za spoštovanje človekovih in delavskih pravic," še izpostavljajo v poročilu Obleka naredi človeka.