"Velike prireditve ne sodijo neposredno ob jezero. Jezerska promenada in ves krog okoli jezera bi morala biti namenjena sprehodom, uživanju v naravi in uživanju v lepotah, ki se nam ponujajo," meni zelena koordinatorica Bleda v Zeleni shemi slovenskega turizma Romana Purkart. Prepričana je, da tudi ljudje, ki prihajajo na Bled na dopust, ne pridejo zaradi glasnih koncertov ob jezeru.

Spomnila je, da že Strategija trajnostnega razvoja blejskega turizma 2018–2025, sprejeta leta 2018, govori o tem, da množične prireditve, namenjene le zabavi, ne sodijo na obalo Blejskega jezera. Enako je zapisano v Strategiji trajnostnega razvoja občine Bled 2030. Trajnostni razvoj pa so v anketi na prvo mesto postavili tudi domačini.

"Malce nenavadno je, da na Bledu očitno še vedno obstajajo želje po velikih dogodkih in zabavnih prireditvah, kot da se nismo sposobni ničesar naučiti. Tisti malce bolj naivni smo namreč pričakovali, da bosta dva velika udarca, ki sta Bled v začetku leta 2020 prizadela skupaj, torej covid-19 in cvetenje jezera, dovolj za streznitev, pa očitno nista," je v javnem zapisu izpostavila Purkartova.

"Zahteve po zabavah, stojnicah in koncertih na promenadi so z okoljskega, varnostnega in zdravstvenega vidika popolnoma zgrešene in brez vsake odgovornosti do prihodnosti," je ocenila in opozorila tudi na posledice podnebnih sprememb. Velike množične prireditve, namenjene zgolj zabavi, po njenem mnenju na Bledu sodijo v zgodovino, pri čemer so količine prometa in odpadkov, ki jih ustvarjajo, zgolj del problema.

Pojasnila je, da na Bledu – tako kot drugod – neprestano tehtajo med finančno koristjo in gospodarskim preživetjem na eni ter ekologijo na drugi strani. "Žal ta dva interesa ne gresta vedno z roko v roki. Ne sme prevladati le eden, saj potem drugi umre. Zato moramo najti ravnovesje, ki pa je zelo krhko," je izpostavila in dodala, da so za to potrebni tudi veliki vložki in sprememba miselnosti. Bo pa to nujno, saj ni nikomur v interesu, da bi jezero čez dve leti umrlo, je opozorila.

Sicer ne nasprotuje večjim prireditvam na Bledu, vendar ne na jezerski obali. Na to območje po njenem mnenju spadajo dogodki na visokem kulturnem nivoju in za manjše število ljudi, ne za 10.000 ali 20.000, kolikor jih je bilo pred leti na znameniti Blejski noči. Tudi to osrednjo poletno prireditev so že pred epidemijo začeli spreminjati. Tako so bili zadnji Blejski dnevi namenjeni promociji lokalnih izdelkov in v skladu s konceptom prireditve brez smeti.

"Ne gre več samo za razmišljanje. Strategijo že udejanjamo," je povedala Purkartova. Spremembe glede prireditev so vnesli tudi v načrte Turizma Bled za prihodnji dve leti, vključujejo jih tudi v občinski proračun.

"Blejskih dni v obliki, v kakršni so potekali doslej, ne bo več," je napovedala. Pripravili jih bodo na drugačen način, o čemer morajo še razmisliti. Nekatere ideje že imajo. Tako se bodo denimo leta 2023 ob 200. obletnici rojstva posebej posvetili švicarskemu zdravilcu Arnoldu Rikliju, ki je bil utemeljitelj klimatskega zdravilišča na Bledu.

"Prireditve so sestavni del turizma in gostje jih pričakujejo, vendar morajo biti usklajene z našo usmeritvijo trajnostne destinacije," je dejal tudi direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj. Pojasnil je, da se usmerjajo v izbor manjših prireditev, kar ustreza trajnostnemu pristopu, hkrati pa tudi željam gostov v času covida-19, saj se zaradi možnosti prenosa virusa izogibajo množičnim prireditvam.

"Seveda ima Bled tradicijo množičnih prireditev, ki so pritegnile številne obiskovalce. Vsaka sprememba, ki se dogaja, polarizira ljudi, zato je še toliko pomembnejše, da se o tem pogovarjamo in povemo, zakaj tako delamo," je sklenil Rogelj.