Natančnega števila novorojenih delfinov se ne da z gotovostjo določiti, saj so delfini divja in prostoživeča bitja, ki se v različnih skupinah prosto gibljejo po velikem območju, pojasnjuje Tilen Genov, ustanovitelj in predsednik društva Morigenos. So pa letos čez poletje opazili že tri novorojene mladiče, ki so se skotili to poletje, pove. 

Mladiči so vsaj tri leta odvisni od mame

Ko se delfini skotijo, so veliki približno en meter, pripoveduje. V prvem obdobju svojega življenja se prehranjujejo z materinim mlekom, ki je visokokalorično, zato začnejo hitro pridobivati telesno težo. Spol je pri delfinih težko določiti, saj za to potrebujemo fotografijo spodnjega dela telesa, ki pa je praviloma pod vodo in zato očem skrita: "Zato lahko pri marsikaterem delfinu spol določimo šele čez nekaj let. "

 Mladič se rodi po približno letu brejosti. Ob mami plava vsaj tri leta, pri nekaterih osebkih pa lahko traja tudi šest let, da se osamosvojijo, opisuje. Delfinje samice so sicer zelo predane matere in svoje mladiče v prvem obdobju njihovega življenja aktivno učijo, kako samostojno preživeti v vodnem okolju, kako se vesti v prisotnosti drugih delfinov, se sporazumevati, kako loviti hrano, se izogniti nevarnosti itd. 

Prvo polovico leta svojega življenja mladiči izključno sesajo materino mleko, nato pa postopoma prehajajo na ribe in ostali lovljeni plen. V različnih stikih in interakcijah z drugimi začne vsak delfin pridobivati tudi naravne oznake na hrbtnih plavutih. 

In zakaj nobena hrbtna plavut ni enaka? 

Kot razlaga Genov, si delfini, ko se grizejo (bodisi v igri bodisi v bojih), povzročajo različne praske, rane, zareze in brazgotine, ki se hitro zacelijo, a se tkivo nikoli ne zaraste v prvotno obliko: "Prav zato nobena hrbtna plavut ni enaka drugi. V raziskovanju nam fotografije hrbtnih plavuti predstavljajo pomembne podatke – delfine na podlagi hrbtne plavuti tudi identificiramo."

Tudi prej omenjeni mladiček bo, ko pridobi svoje prve oznake, identificiran in vnesen v katalog delfinov, dobil pa bo tudi ime, pojasnjuje Genov. 

Kaj pomeni naraščaj za populacijo delfinov pri nas?

Naraščaj pomeni predvsem to, da se populacija ohranja v dosedanjem številu. To pomeni, da je naš morski ekosistem stabilen in sposoben preživljati različne vrste, tudi delfine, razloži Genov in na vprašanje, kolikšno je povprečno število novorojenih delfinov na leto, odgovarja, da je to težko reči z gotovostjo, saj je življenje delfinov razmeroma težko spremljati, letno pa v povprečju zabeležijo od dva do pet novorojenčkov.

Na območju Tržaškega zaliva približno 150 delfinov

Trenutno spremljamo okvirno 150 delfinov, ki stalno bivajo na območju Tržaškega zaliva, pove Genov. Delfine pa pri nas ogroža več dejavnikov, izpostavlja. Eden od njih je nedvomno podvodni hrup. Povzročajo ga predvsem hitra rekreacijska plovila, ki s tem onemogočajo komunikacijo med delfinjimi mamami in mladiči, onemogočajo pa lahko tudi orientacijo in lov plena. Problem so tudi kemična onesnaževala, ki so prisotna v morju in se vežejo na maščobno tkivo, samice pa te strupene spojine z dojenjem prenesejo na svoje mladiče. Grožnjo predstavljajo tudi morski odpadki in občasno zapletanje v ribiške mreže: "V Tržaškem zalivu je težava to, da vse te grožnje delujejo v medsebojnem sozvočju. Drugače povedano, ena sama grožnja ni velik problem, velik problem pa nastane, ko vse te različne grožnje združimo."