Na ministrstvu kolesarjenje razumejo kot obliko trajnostne mobilnosti, ki je v kombinaciji z javnim potniškim prometom alternativa trenutno preobsežnemu motoriziranemu prometu, so poudarili v sporočilu za javnost.

Vodja sektorja za prometno politiko na ministrstvu za okolje, prostor in energijo Tadej Žaucer je v razpravi dejal, da je mogoče s subvencijami za e-kolesa spodbuditi več opravljenih poti s kolesi. Poudarek je dal tudi gradnji kolesarske infrastrukture, ki da mora biti grajena prednostno in ne kot kompromis.

Kolesarjenje mora biti varno, udobno ter mora imeti na voljo zelo dobre infrastrukturne in med-transportne povezave, je prepričan nizozemski prometni načrtovalec Marco Mulder, ki je na primeru Nizozemske pokazal, da se splača kolesariti tudi na daljše relacije, v kolikor se kolo dopolnjuje z drugimi oblikami javnega transporta.

Vsaka pot s kolesom se začne in konča na parkirišču, kolo pa je za razliko od avtomobila bolj izpostavljeno vremenskim pogojem in tatovom, slednjim bodo še toliko bolj izpostavljena dražja e-kolesa, je povedala predsednica Ljubljanske kolesarske mreže Lea Rikato Ružić. Zato poziva k vlaganju v pokrita parkirišča za kolesa, a po njenih besedah parkirni normativi predvidevajo samo parkirna mesta za kolesa v pravilnikih za gradnjo stanovanjskih stavb, ne pa tudi poslovnih stavb. Rikato Ružić priložnost vidi v evropski direktivi o energetski učinkovitosti, ki jo mora Slovenija v zakonodajo vnesti do leta 2026, ta namreč določa minimalne normative za parkirna mesta za kolesa.

Vodstveni kadri podjetij praviloma ne poznajo potreb svojih zaposlenih in tako ne zagotovijo varne hrambe koles, hkrati pa je državna zakonodaja zahtevna glede pridobivanja soglasij za gradnjo zaprtih kolesarnic, je opozoril tudi Klemen Gostič iz Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.

Za Ljubljano je ključno, da se še naprej razvija kot mesto za ljudi in ne za avtomobile, je zagotovila sodelavka oddelka za gospodarske dejavnosti na Mestni občini Ljubljana Vita Kontić Bezjak. Kot dva dolgoročna načrta prestolnice je napovedala Park varne mobilnosti in Kolesarski center Stožice.

Projektna vodja Razvojne agencije Sora Katarina Sladoljev pa je dobro prakso urejanja trajnostne mobilnosti predstavila na primeru škofjeloške poslovne cone Trata, kjer so prenovo izvedli v skladu s potrebami zaposlenih. Začeli so s pobudo za podaljšanje avtobusne linije in tako več zaposlenim omogočili, da v ranih jutranjih urah na delo prihajajo z javnim prevozom, v splošnem pa Sladoljev ugotavlja, da se zaposleni za bolj trajnostne oblike prevoza odločajo, če imajo za to na voljo infrastrukturo.

Konferenco je organiziralo ministrstvo za okolje v sodelovanju z ljubljansko občino in ob pomoči Veleposlaništva Kraljevine Nizozemske, so še sporočili z ministrstva.