Koralni grebeni med drugim zagotavljajo habitat ter zaščito za ribe in drugo morsko življenje. Koralni grebeni so ključni ponori ogljika, ki se borijo proti naraščajočim temperaturam. Če koralni grebeni propadejo, pa se ta ogljik sprosti nazaj v ozračje, kjer ponovno prispeva k segrevanju planeta. Koralne grebene je zato treba ohraniti za prihodnje generacije, opozarjajo znanstveniki. 

Od krivolova do ohranjanja narave 

"Morali smo preživeti, vendar so bile možnosti, da bi dobili dostojno službo, majhne," pripoveduje nekdanji divji lovec na otoku Badi Haji Dahrin. Indonezijsko otočje Spermonde sestavlja več kot 120 majhnih otokov, prepredenih s koralnimi grebeni. Pred dvajsetimi leti so bili koralni grebeni v vodah otokov Spermonde v Indoneziji le še senca samih sebe. "Edina možnost, ki smo jo imeli za zaslužek, so bile nezakonite metode ribolova, zato smo začeli bombardirati koralne grebene,"  za Euronews skesano pove Dahrin. 

Nezakonite metode ribolova so namreč v času, ko je povpraševanje po ribah in eksotičnih koralah močno naraslo, postale vedno bolj priljubljene. Leta 2009 sta le dva odstotka teh grebenov ostala v dobrem stanju. Krivolovci so bombardirali in zastrupljali korale, da bi ulovili čim več rib. To so metode, ki jih je indonezijska vlada razglasila za nezakonite, zanje pa je zagrožena kazen do šest let zapora. 

Zdaj pa so nekateri izmed divjih lovcev, ki so uničevali podvodno bogastvo, postali naravovarstveniki in sodelujejo pri obnovi koralnih grebenov, čeprav so sami prispevali k njihovemu uničenju, piše Euronews. Vodi jih znanstvenik in univerzitetni profesor Syafyudina Yusufa, ki se je dve desetletji boril za rešitev koralnih grebenov. "Vstopamo v njihova življenja in poskušamo vplivati na njihovo vest in miselnost, da bi se iz ribičev, ki uničujejo naravo, spreobrnili v naravovarstvenike," pripoveduje Yusuf.

Yusufu je skupaj s svojimi nekdanjimi lovci uspelo obnoviti dva hektarja uničenega koralnega grebena. Njegova prizadevanja so sprva naletela na odpor. Nekdanji divji lovec Muhammad Arif se spominja, kako so lokalni ribiči sprva mislili, da jih bo Yusufovo vedenje prikrajšalo za preživetje: "Mislili smo, da bo dejansko uničil korale in naša življenja, vendar nas je on poučil, da so korale bistvene za življenje rib, s katerimi se hranimo" je dejal. "Tako nam je dal znanje in naša blaginja se je z vzdrževanjem in skrbjo za koralne grebene v resnici povečala."  Yusuf se, kot sklene za Euronews, zaveda, da je do obnove koral še dolga pot, a naredili so prvi, najpomembnejši korak, je prepričan. 

Koralam grozijo podnebne spremembe

Glede na podatke Greenpeacea obsegajo koralni grebeni v Indoneziji kar 50.875 kvadratnih kilometrov. To je približno 18 odstotkov celotne površine svetovnih koralnih grebenov in 65 odstotkov celotne površine v koralnem trikotniku. "Koralne grebene Indonezije, Filipinov in Indo-Pacifika je treba ohraniti. Tako bo neprecenljiva svetovna dediščina v oceanih na voljo tudi za prihodnje generacije," poudarja Yusuf.

Krivolovci pa niso edina grožnja koralnim grebenom. Največja grožnja so podnebne spremembe.  Segrevanje oceanov povzroča beljenje koral, kar povzroči, da so korale bolj ranljive za bolezni in so tako na poti do propada.  So živi organizmi, ki živijo v sožitju z algami. Od alg dobivajo potrebna hranila in kisik, a ko pri višjih temperaturah alge postanejo strupene, jih korale zavrnejo in izgubijo svojo barvo. 

Poleg tega pa postanejo tudi občutljivejši za razne bolezni in na koncu celo odmrejo. Kot smo poročali, imajo koralni grebeni v zahodnem Indijskem oceanu zaradi posledic podnebnih sprememb, predvsem globalnega segrevanja, in prelova v naslednjih 50. letih visoko tveganje, da izumrejo. Koralni grebeni od Sejšelov do Južne Afrike bi lahko zaradi teh dejavnikov namreč do leta 2070 popolnoma propadli, se bojijo znanstveniki.