Kot smo pisali, se morajo svetovna mesta prilagoditi, če se želijo spoprijeti z naraščanjem prebivalstva in podnebnimi spremembami. Pri tem so eden izmed konceptov krožna mesta, kar pomeni, da bodo uspešno naslavljala ravnanje z viri. Delovanje večine današnjih mest namreč temelji na prekomerni porabi virov (vode, hrane, energije) in posledično produkcijo odpadkov, kar ima za posledico izčrpavanje virov in degradacijo ekosistemov. Podnebne spremembe pa nastalo situacijo še dodatno poslabšajo, saj prinašajo ekstremne vremenske dogodke, s katerimi se urbana infrastruktura ne more spopasti in zato ne omogoča vseh storitev, za katere je bila načrtovana, npr. varstvo pred poplavami.  Če mesta ne bodo prilagodila upravljanja z viri, se ne bodo mogla spopasti s temi izzivi.

H krožnim mestom s sonaravnimi rešitvami 

Da mesta postanejo bolj krožna, lahko pripomorejo sonaravne rešitve. Krožno mesto je namreč mesto, ki uporablja svoje vire (hrano, vodo, energijo, materiale, zemljo) večkrat, v ciklih, z namenom, da bi čim bolj zmanjšalo uvoz virov in hkrati proizvodnjo odpadkov. To je med drugim mogoče z ustvarjanjem regenerativnih zelenih mestnih površin in trajnostnih zgradb. Letos se je končal projekt EU z naslovom Implementing nature based solutions for creating a resourceful circular city, pri katerem so strokovnjaki iz 38 držav na področju učinkovite rabe virov (vode, energije, hrane) v mestih v okviru krožne ekonomije iskali rešitve za implementacijo naravnih rešitev v urbana okolja z namenom ustvarjanja krožnih mest. Pri tem je sodelovala tudi slovenska strokovnjakinja, izr. prof. dr. Nataša Atanasova s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL. Projekt opredeljuje sonaravne rešitve kot koncepte, ki uporabljajo naravne procese za reševanje problemov. Pri tem prinašajo naravo v mesta. 

Sonaravne rešitve naslavljajo številne družbene izzive in omogočajo obnavljanje virov, blažitev podnebnih sprememb, obnovo ekosistemov in/ali izboljšano stanje biotske raznovrstnosti v urbanih ekosistemih. S pomočjo sonaravnih rešitev lahko tako dosežemo obnovo virov z uporabo organizmov (npr. mikrobov, alg, rastlin, žuželk in črvov) kot glavnih dejavnikov. Prav tako pa so lahko pri obnovi virov vključeni tudi fizikalni in kemični procesi, saj so potrebni za podporo in izboljšanje delovanja sonaravnih rešitev.

Kot pojasni Atanasova, imajo sonaravne rešitve v primerjavi z ostalimi to prednost, da so večnamenske in da pri svoji funkciji porabljajo manj energije. Pri obvladovanju padavinskih voda s sonaravnimi rešitvami govorimo o seriji ukrepov, kot so deževni vrtovi, zadrževanje vode na površini, infiltracijske kotanje, zelene strehe, zelene stene in tako naprej. Skupno tem ukrepom je to, da delujejo na osnovi naravnih procesov: infiltracija, zadrževanje, evapotranspiracija in evaporacija, razloži. 

"Če take ukrepe načrtujemo kot pomoč urbani odvodnji (kanalizaciji) za zaščito pred poplavami, bodo ti ukrepi poleg načrtovane imeli še celo vrsto dodatnih funkcij. Najbolj osnovna je ta, da bodo omogočili bogatenje podtalnice, v primeru zadrževanja lahko ponudijo dodatni vodni vir, nenazadnje dajejo mestu lepši videz. Uporaba zelenih sten je prav tako večnamenska. Zelena stena lahko čisti uporabljeno vodo, če je ustrezno dimenzionirana, pa lahko služi kot izolacijski material. Enako velja za zelene strehe. A seveda je potrebno poudariti pravilno načrtovanje in dimenzioniranje teh elementov, da lahko služijo svojemu namenu," ponazarja Atanasova. 

Po čem je Slovenija specifična in kakšen bi lahko bil naš prehod k bolj krožnim mestom? 

Slovenija je specifična predvsem po tem, da je zelo težko uvajati inovativne rešitve in umeščati kar koli v prostor, izpostavi Atanasova: "Sicer pa imamo v Sloveniji ogromen potencial za implementacijo večnamenskih sonaravnih rešitev, saj je zelena infrastruktura močno zastopana v naših mestih, kar nudi potreben prostor za tovrstne rešitve. Z ustreznimi ukrepi bi lahko tej infrastrukturi dodali nekatere funkcije in jo aktivirali v namen obvladovanja padavinske vode, čiščenja vode, produkcije hrane in biomase in podobno. Na tem mestu je zelo pomembno poudariti ohranjanje in zaščito teh površin pred utrjevanjem." Kot dodaja, je druga značilnost Slovenije disperzna poselitev oz. manjša mesta. V smislu krožnega ravnanja z viri so manjša mesta bolj obvladljiva, saj lahko bolj učinkovito zapremo snovne tokove. 

Katere rešitve so torej primerne za implementacijo v Sloveniji? Vse rešitve so lahko primerne, če so umeščene v ustrezen koncept ravnanja z viri, pravilno dimenzionirane in prilagojene lokalnim razmeram, je prepričana Atanasova. "Tudi znotraj Slovenije se razmere spreminjajo, tako je za Obalo primerno kaj drugega kot za Osrednjo Slovenijo. Predvsem mislim na klimatske pogoje, ki vplivajo na ravnanje z vodo, hrano, način gradnje."